Ko ti po treh letih ne uspe

[aska2005]

Koliko časa pa sta hodila v Xenino šolo? Treba je vztrajati in biti čimbolj dosleden. Absolutno pa ločeni sprehodi. Sama imam tudi od lani 2 psa in en je pravi histerik, ko je na povodcu. Sva lani hodila čez poletje v malo šolo, jeseni rumenorutkar pri Xeni postal. Sedaj hoidiva k nadaljevalcem In moram reči, stanje resnično se je izboljšalo. Teh izpadov ne opažam več, resnično redkokdaj ga še primejo. Ko je spuščen med psi, ni panike, je ful skuliran, pri njemu je problem, ko je na povodcu. Vsekakor probaj ga motivirati nase na sprehodih, če ima rad igrače, jo imej z sabo in ga zamoti. Vozi ga ločeno od ostalih dveh psov in se mu posveti čimbolj. Delajta na vajah, zaposli ga. Vsekakor nagrajuj ga (ali z igro ali z priboljški-najbolje menjava enkrat eno drugič drugo). Samo vztrajaj in vama bo uspelo

[sanco1a]

Si morda že poskusila s sensi-ble oprsnico proti vlečenju? Številni so navdušeni in poročajo o skoraj čudežnih učinkih.
Poglej na forum pod Oprema - Vodenje in sprehodi.

[sanco1a]

Pri mojem je bilo na oprsnici boljše, sem ga veliko lažje obvladala, samo ima res samo 12-13 kg.
Kje so bile takrat te sensi-ble oprsnice, ko sem jih najbolj rabila , nad haltijem jaz nisem bila navdušena .

[Pajk]

Halti, zatezna, špricanje z vodo, tudi 4h urni sprehodi, tisti corector v spreju,...naj pomislim...nič ni pomagalo. Vlečenje bi še prenesla, kljub bolečinam, ampak cviljenje je prav neznosno. To ni navadno cviljenje, to je tako kot bi ga nekdo na živo odiral. Včasih sem še veliko hodila po hribih in na plezanje, sedaj se je vse spremenilo. Igra ga ne zanima več, razen ko se igra z Lukom in Smoki... Rad ima, da ga lovita in se mečejo po tleh. Samo vleikokrat se zgodi, da hitro uide, pride čez 5 min nazaj. Vem, da bodo kritike glede spuščanja, ampak na igrišču smo vsak dan prijatelji s petimi psmi, ki se lovijo in Pajki rabi tek. ZA marsikaterega psa bi rekla, da so paruni sprehodi dovolj, vendar ne zanj. On bi lahko delal kroge ure in ure, dokler ga ne bi pobralo. Če bi vedeli kak nesocializiran pes je bil pri enem letu, ko smo ga našli. SEdaj je 50% bolje, ampak so tudi moji živci že konkretno načeti. Hotela sem mu za hišo urediti dolgo špago, da bi bil zunaj ko sem z ostalim dvema na sprehodu, ampak ne bo šlo, ker tako cvili, da so se sosedje pritožili. Mi mamo fleksi za 50 kg, pa smo se tudi od tega poslovili. Hvala za vse nasvete. Čeprav nočem, da bi se postaral kdajkoli, ker mava dogovor, da bova do konca življenja skupaj, ampak sedaj si želim, da bi bil star in se umiril. Da bi skupaj uživala v skupnem sprehodu.
Sem probala tudi oprsnico, vendar me skrbi, da ne bo hotel več na sprehode (je bilo že nekaj primerov tkaih, ker se je kar usedel in se ni premaknil). Sem se odločla, da bo zjutraj dobil dozo enournega teka na igrišču, popoldne pa smao 10 min sprehod. Žal, tudi moji živci ne zmorejo več in ne bi rada da zaradi njega trpita še Smoki in Luka.

[čarka]

Tukaj sta po moje 2 zadevi, ki nista nujno povezani, ena je vlečenje na sprehodu, druga pa "cviljenje" kot ga sama
imenuješ.
Prva mi je več kot znana, pri začasnikih imam zelo dobre izkušnje s haltijem, pravkar pa tudi več kot uspešno
krmarim svojo babo na sensi-ble oprsnici, ki se je pri njej res dobro obnesla, ni pa nujno, da vsi psi odreagirajo
enako nanjo.
Pri obeh pripomočkih pa je nujno, da je pes na "poleg", ker lahko pride v nasprotnem, predvsem pri haltiju,
do poškodb vratu, pri oprsnici pa do odrgnin. Ampak spraševala pa ga tudi ne bi preveč, če on BI-NEBI te oprsnice.
Gor in gremo in to s tempom, ki ga določi človek, za nagrado pa je potem lahko tudi krajše norenje.
Pes, ki je hiperaktiven je odličen spremljevalec ob kolesu, ni pa nujno, da bo tudi ta kilometrina zanj dovolj, mogoče
bo nujno treba kombinirati še z umsko zaposlitvijo, ki včasih odtehta vse drugo. Predvsem pa priporočam, vsaj začasno,
sprehode solo, vsaj dokler ne pošteka vseh "novosti" in jih tudi dosledno upošteva.
Sama bi tudi ukinila skupinska norenje s tujimi psi, ker ga očitno še bolj "razštelajo" in ga čim bolj fokusirala na aktivnosti vezane na človeka, pri katerih pa ni nujno, da tudi le-ta spusti dušo 

Druga zadeva pa je "cviljenje". Ne vem ali gre za izsiljevanje pozornosti, "strah" ob osamljenosti ali le nagonsko
"zganjanje" divjadi, ko jo zavoha, ker si tudi sama omenila, da se v urbanem okolju zadeve umirjajo.
Pri taki situaciji, ki je očitno načela vsaj tvoje živce, bi jaz vsekakor probala s tisto "citronsko" ovratnico, ki špricne
psu v gobes vsakič, ko zalaja. Res pa je, da izkušenj nimam in bi bilo fajn prebrati na forumu izkušnje in mnenja drugih.

In ne bom rekla, ga bo čez nekaj let bolje, ker sploh ni nujno, da bo, zato je treba zavihati rokave zdaj, ostali družinski
člani pa se naj bolj posvetijo manj problematičnim  . Več kot dobrodošla pa je vsekakor vzporedno tudi šola 

[Desobediencia]

Kaj pa da bi mu dali kaksno funkcijo, kjer bi vsaj malo izzivel svoj nagon? Kako sledenje? Sami sprehodi, ne glede na to kako dolgi so zanj niso mentalna zaposlitev, samo fizicna.

[aska2005]

Kaj pa da bi mu dali kaksno funkcijo, kjer bi vsaj malo izzivel svoj nagon? Kako sledenje? Sami sprehodi, ne glede na to kako dolgi so zanj niso mentalna zaposlitev, samo fizicna.

Doma imam 2 čisto karakterno različna psa. Ne glede nato, najbolj ju zmatra prav mentalno delo. Mnogo bolj kot pa fizično.

Pajk, tako , da res kako sledenje, učenje trikcev. Nasploh pa na Xeno se obrni

Glede haltija pa takole, sama nikol nobenga psa nisem imela pripetega samo na halti, vendo ovratnica + halti (držala pa bolj tisti del, ki je bil na ovratnico pripet). Se pa strinjam, da una protivlečna oprsnica je definitivno boljša izbira.

[aska2005]

Pajk, vsekakor z njim ločeno na sprehode, tudi če boto zato krajši. Čimbolj ga psihično zaposli. To bolj zmatralo ga bo kot fizično. Pri mojem posvojenčku to najbolj deluje. Fizično se nikakor ne zmatra.

[Pajk]

Da ne bo pomote. PRi Pajkiju sem bila dosledna in upoštavala vse Xenine nasvete, tudi sedaj. Sicer pa Luka in Smoki pozitivno vplivalta nanj in je tudi vedenjsko občutno bolje. Nenazdanje se doma non stop igrajo, skačejo in skupaj spijo. Skoraj nikoli ne spijo v ločenih sobah. Pri njem je problem to cviljenje, ki je morda res posledica vznemirjenosti, ko nekaj zavoha (kar je skoraj vedno-ali je to pes, mačka, kakšna žival iz gozda-živimo namreč tik ob gozdu-idelano za lovske pse, kaj ).

Glede ššole, trenutno nimam niti avta niti denarja, da bi ga vpisala v šolo, vendar Pajki je odlično sodeloval v šoli...hodil poleg, naredil vse vaje, ki sem mu jih ukazala. Tako je tudi v mestu, je vleiko bolj obvladljiv, vendar tu kjer sem doma, se mu pa trga.
Pajkija pa ne bi dala in na ostale prelagala odgovornost. Na to sem pomislila le, ker se mi je zdelo da bi mogoče bilo bolje zanj, vendar ne dam svojega bejbija. Probala bom z oprsnico proti vlečenju, za cviljenje pa tisto ovratnico s špricanjem. Če se pa še to ne obnese, bomo pa morali počakati na starost, ko naj bi se peseki umirili

[čarka]

V eni oddaji o vzgoji psov, ki sem jo gledala na TV je šlo za mlado mamico (z dojenčkom) in za dva
nevzgojena večja psa, od katerih je bil en nevrotično neizživeto hiperaktiven in je delal sr***e tako
doma, s stalnim ravsanjem (mogoče bi ti to imenovala igra  ) z vrstnikom, kot seveda tudi vsakič na
sprehodu.
Ženski je zmanjkalo moči, volje ... vsega, ker je bila pač stalno doma, časa za sprehod vsakega psa
posebej, kar je vsaj približno obvladala, in še dojenčka, ni imela oz. zmogla, ata pa so seveda ves dan
delali, zvečer pa , klasika, očitki z ene in druge strani in vrag je resno začel jemati šalo.
No, ta strokovnjak (pa ni bil CM  )je svetoval (in ženska se je vsega tudi striktno držala) in ji pokazal
kako naj si na pas priveže psa (povodec, ki ni predolg in ne prekratek) da ji bo prisiljen slediti na vsakem
koraku, ampak res dobesedno, na WC, do pralnice po perilo, k postiljanju postelj, obešanju perila, kuhanju ...
Skratka postati je moral njena senca in vsakič, ko se je ona prestopila je je moral prestopiti tudi on.

Psa, ki je na enkrat začel možgane uporabljati za nekaj drugega kot futer in fight je to tako miselno
utrudilo, da je potreboval samo še tretjino potrebne dnevne sprehajalne kilometrine, predvsem pa
je bil popolnoma drugače vodljiv in ženska lahko ponovno začela s skupnimi sprehodi.
Tako sta, brez kakega hudega treninga, ponovno vzpostavila vez, ker je tudi vso hrano izključno dobival iz
njene roke (ne več iz sklede).

Svetovala sem najcenejšo možno varianto, ki se je meni zdela zelo fajn, sploh za današnji tempo, ko včasih
zmanjka časa, vse večkrat pa energije za pasje razvajene mulce.   

Tudi pri nas imamo 3 pse, 2 sta enako starostno ubrisana in bi se, če bi jima dovolili, po moje tudi ravsala
24/dan. Pa jima ne, ko v stanovanju začneta in vidim, da se stvar stopnjuje, "igro" prekinem, če ne nehata,
gresta na time-out, vsak v svoj bivalni box, včasih samo za nekaj minut, včasih pa v njih kar zaspita.
Pa ima vsak od njiju svoj box (se nikoli ne zmotita v sobici  ) zelo rad, trenutno vsak od njiju popolnoma
prostovoljno spi v svojem, pri odprtih vratih.
Tudi na vrtu je podobno. Dokler je samo norenje in nabijanje krogov je OK, ko pa začneta en drugemu dokazovati
kdo je večji frajer in se to tudi sliši, pa je STOP- igra in odpoklic, pa vsak mora narediti kaj za to, da je lahko
potem tudi pohvaljen in nagrajen.
Saj popolnoma enako je pri otrocih, vsaj pri mojih dveh je bilo. Skoraj vsaka začeta igra se je nadaljevala v kreganje
in končala tako, da je ena od njiju tulila, pa nisem nikoli rekla, da je to tuljenje in kregancija fajn, ker se med
seboj tako zaposlita, nasprotno, več energije mi je pobralo kot to, da smo skupaj počele "kaj zelo pametnega".
Zmatrana in cunjasta pa sem bila zvečer v vsakem primeru 

[zgaga]

Kakšno ima pa kaj prehrano? Sicer niti pod razno ni isto,ampak bom vseeno tole delila s tabo: iz mojih izkušenj s konji - če je hrana preveč " energijsko močna" so tudi naši konji bolj nervozni  .. Čist tako v razmislek. V končni fazi nimaš kaj dosti izgubit, če mu poskušaš malo zamenjat hrano.   
Pa vso srečo!

[moonbeam]

Marsikaj se da narest z lovci, da niso vec tko v svojem svetu. Ampak pravi pristop-instruktor in veliko dela je to. Zdaj je samo odvisno koliko si nekdo zeli postimat psa in koliko denarja je pripravljen odstet. Je pa tko, da ti klasicna poslusnost tezko pomaga pri tezavah v naravnem okolju, vsaj v mojem primeru je bilo tko.   

[Lanabela]

Poslušnost je sicer zelo ok zadeva, ampak samo tako  za zraven. Z dolgimi vajami v mirovanju sicer vadiš disciplino, energije pa ne pokuriš. Bistvo je, da se zdivjajo. Tega, da se ob kolesu ne sme sunkovito ustavljati, je psa moč naučiti. Uporabljaj kvalitetno opremo, ki se ne strga ob prvem sunku. Tudi pri canicrossu se mora pes naučiti dioscipline, še bolj kot pri teku ob kolesu. Mora enakomerno vleči in teči pred teboj (s kolesom ga imaš lahko zraven sebe in ga imaš bolj pod kontrolo) pri hitrih sunkih in nenadnih ustavljanjih te lahko poškoduje ali pa prav tako strga opremo, če je zanič, kot jo je ob kolesu.
Da nimaš dovolj časa za individualne sprehode si napisala ti sama. V tem primeu je bilo to, da si (prekmalu) vzela še dva psa napake, obračaj kakor hočeš. Zdaj sicer je kar je, a mogoče se bo kdo iz te napake kaj naučil in je ne bo ponovil. Seveda je izjemno prijetno opazovati pse ob igri, a če nimaš časa za individualno delo in prvi pes še ni "narejen" si tega užitka ne moreš privoščiti brez škode.
In ni res, da psi, ki ob pogledu na mačka niti ne trenejo nujno nimajo lovskega nagona. Imam huskico, ki je čisti predator, a ob pogledu na mačka, divjad, podgano ali karkoli drugega ulovljivega ne bo piskala, se zaganjala...nič. Mrtvo ladno oceni situacijo, preceni razdalje....če oceni, da je plen izven njenega dosega dobesedno okameni in čaka, da jo bo mogoče spregledal in se približal. Če oceni, da je na dosegu ga povsem mirno in tiho zalezuje, skoči, zgrabi in ubije (odlično za lov na podgane, miši in voluharje, drugega seveda ne more in ne sme). In če oceni, da je plen zanjo povsem nedosegljiv, bo šla povsem mirno mimo, kot da ga ni. Po možnosti bo še pogledala stran. Pes, ki takrat, ko zazna plen piska, se zaganja....je blefer. Ujel ne bo nič, ker plen že na daleč opozori nase.

[Pajk]

Zuzi pri nas halti pride v poštev smao po mestu, ker v gozdu se je izkazal za nevarnega. Sedaj je neka oprsnica, ki je narejena iz elastike in kot kaže je za pse zelo neprijetna, saj je Pajki ko smo jo poskusili hodil čisto poleg, ampak jebil zelo prestrašen (celo v pasjo trgovino noče več oz vleče proč).
Sem probala s kolesom, prvi dan dokaj uspešno (morda zato ker sva šla nekoliko ob neprimerni uri), drugi dan kljub temu da je bil čisto poleg tako vlekel, da sem se moral austavljati...in to ves čas ob cvileči spremljavi. Ne vem če ravno uživa ob tem. In tudi po polurnem tekanju ob kolesu se je obnašal kot da ni bilo nič in še vedno je našel ogromno energije za cviljenje (mislim da je tokrat kriva polna luna, ki nanj še kako vpliva).
Je pa danes v mestu KR kljub temu da je bil spuščen ležal ob meni in se občasno igral z Lukecom in Smoki. Tam mu na misel ne pridejo nobene nore ideje. Mislim, da se bomo kar preselili iz tega konca.

Me pa zanima ali je možno, da je njegovo obnašanje in cviljenje posledica tega, da ločeno hodimo na sprehode?

[Lanabela]

Seveda je možno -  to je pogosta težava, ki si jo nakopljejo nespametni lastniki, ki si omislijo več psov ne da bi imeli dovolj časa (in znanja) za to. Eni to težavo imenujejo kar sindrom drugega psa. Psi se preveč navažejo drug na drugega, dokler so skupaj vsaj na videz dobro funkcionirajo, ko so ločeni se pa pokažejo težave.

[Lanabela]

Naši odgovori niso namenjeni samo tistemu, ki je postavil vprašanje ampak tudi drugim bralcem. Mogoče bo koristilo komu, ki si naslednjega psa še ni omislil, pa ga mika, mogoče celo zato, ker pričakuje, da bodo potem težave s prvim psom manjše. NE bodo. V nekaterih primerih lahko prvi pes pomaga pri težavah drugega psa, obratno pa izjemno redko.
Pri vas ste si pse že nabrali, kar je je, bo pač treba veliko delati individualno s posameznim psom, ali pa se sprijazniti s situacijo in pač živeti s psi takimi kot so.

Kar pa se izrazoslovja tiče, pa sem pristaš tega, da se bobu reče bob. Sem lastnica svojih živali, nobena AR demagogija me ne bo ponižala v skrbnico. Naše domače živali so pač naša lastnina. Svobodna bitja sama odločajo o svoji usodi, sužnje pa označujemo, jih prodajamo, kupujemo ali si jih prisvajamo, jim režemo organe, ki so nam v napoto in jih oblikujemo po svojih željah. Tega ne omili noben izraz, še zlasti ker jim svobodo omejujemo vsak dan bolj.