Paritev

[Dunja]

Barbka, pozabila si povesat tisto o buli...
Zakaj sta trdno sprijeta...? Samček, ko penetrira v samičko z gibanjem ven in notr spodbudi svoj spolni organ za nabrekne. Na njegovem organu, skoraj pri korenu, nastane velika bula (pri velikh pasmeh lahkmo tudi do 10cm v premeru), ki samički omogoča, da ga s krčem nožnice res trdno prime, da je semenski izliv lahko čimbližje maternici. Zaradi tega psičke jokajo, ker jih verjetno boli tista bula znotaj nje. Vendar, tako pač je. Moja ni nič jokala. Še z repom je migala, pa igrala bi se, medtem, ko sta bila sprijeta. Psi ke so različne, tako kot ženske.
Vcasih psička ostane breja tudi, če se psa ne sprimeta zares, ali če sta sprijeta res kratek čas - minuto ali 2. Taki primeri so redki.
Nič ni hudega, sej je pol psička vesela, ko ima male pobaline.
Če ti je pa res grozno, ko to bereš, še vednio lahko narediš umetno oploditev. Tako ne bos rizikirala okužbe svoje nedolžne psičke z morebitno spolno boleznijo, vse bo pod veterinarsko kontrolo in bo parjena res na pravi dan.
Vendar jaz mislim, da je vseeno bolje naravno. Psička se spari, tako potem vsaj ve zakaj ji raste trebušček...

čau,
Dunja

[kaja]

Ja hočem jih imet, a gre brez seksa?
Pa brez poroda?

Pred kratkim sem bila obdarjena z dva dni starimi  sestimi malimi kepicami, ki so sicer imele mamo, vendar bi jih verjetno v kratkem pobili. Takrat sem jih podarila naprej Poloni! Zelis, da naslednjic poklicem tebe?

ps: kdaj je Ajsin dan D?

[bina]

Ja, Simi, jaz razmisljam zelo podobno. Do tega trenutka me je bilo groza samo kotitve, sedaj me je pa še samega parjenja. In ja, tudi meni je tole grozno brat. Bom kar zelo zelo razmislila, kako bom parila svojo psico. Upam, da bo kakšen strokovnjak zraven, da bo MENE miril, ne psice.

[VZ]

Simi, druga možnost je umetno. Precej hitreje in manj grozno zgleda. Seveda pod pogojem, če to dela nekdo, ki je res stručko.

Sicer pa mislim, da se vse skupaj veliko bolj grozno sliši kot je v resnici in veliko bolj grozno zgleda za ljudi kot pa je za pse.

[simi]

Seveda, da še berem to temo , no občasno me mineva, ampak jo berem.

Kot kaže Ajša ve, da  me skrbi zaradi paritve   in se še ne goni .
Lansko leto se je 5.11 letos 1.05. Najprej sem bila jezna, ker se še ne (vse ostale se že, ali pa so že sparjene), sedaj pa pravim, ko se bo se bo. Ona že ve, zakaj čaka.
Kar se same paritve tiče, pa sem se odločila, da gre z njo brat, pa ne zato, ker bi jaz tam gor travmirala, ampak zato, ker je psica navajena oz. sem jo naučila, da kadar je karkoli narobe jo branim. Ta navezava mi sicer v vsakdanjem življenju fantastično prav pride, pri paritvi pa mislim, da bo velika težava. Ker tudi sedaj, ko se igra s samci, jo lahko liže vsak, ko pa jo hoče kakorkoli naskočit se takoj odmakne in v drugem poizkusu že teče proti meni, češ pomagaj mi. In ji seveda pomagam, oz, preprečim naskakovanje.
Z bratom sta tudi vsak dan skupaj in mu zaupa, le odnos nimata tako pokroviteljski (ni vedno njena konjenica, tako kot jaz).
Kar pa se tiče umetne oploditve, sem če se le da proti, ker naj bo po naravni poti, da psica točno ve zakaj se nekaj v njej dogaja.

Saj res, da sem v skrbeh zanjo, hkrati pa ji 110% zaupam, da bo psica uštimala vse tako kot je potrebno. Da sedaj je še vse in ni vrag, da ne bo še to.
Sploh pa bom o vsem obveščala.
Saj Jana in ostali ne boste hudi, če bo Ajša "medijsko pokrita", ne zaradi nje ampak zaradi mojih živcev.

[simi]

Vam bom sedaj nekaj zaupala. Jaz sem že spremljala paritev, mojega prvega psa, ki se je sparil s sosedovo psico.
Zadeva je zgledala nekako takole.
Bila sem v 4 razredu osnovne šole. Peljem se s kolesom domov, na prtljažniku imam eno leto mlajšo sosedo. Zapeljem v našo ulico in kaj zagledam . Inča na Kali. Pazi sedaj intelektualko  . Nič ne ustavljam, gonim bicikl k nora, da je soseda padla z prtlažnika, ker sem prehitro zvozila ovinek . Gonim jaz dalje in se derem sosedi naj lavfa za mano.
Hitro odklenem bajto, šibam po Zidarjevo knjigo O psih, se vsedem nazaj na bicikl in teram nazaj k psu. Vmes poberem sosedo, ki je lavfala za mano in ji rečem, da naj najde slike o paritvi (mislim, da sem ji celo povedala točno stran) . Vidim čez grmovje, da sta že vsak obrnjena na svojo stran, se derem na sosedo, da sta že pri drugi slikici.
Ona meni bere, jaz gonim. Prideva do soseda, ki je to gledal, ona s knjigo v roki, mu kaže slikico, jaz mu drdram, kar mi je prebrala.

In vsega kar se spomnim je samo OGROMNA c..... od Inča, ko ga je dobil ven.
A mi bi bo to kaj pomagalo?  

[kristi]

Simi!

Vam bom sedaj nekaj zaupala. Jaz sem že spremljala paritev, mojega prvega psa, ki se je sparil s sosedovo psico.
Zadeva je zgledala nekako takole.
Bila sem v 4 razredu osnovne šole. Peljem se s kolesom domov, na prtljažniku imam eno leto mlajšo sosedo. Zapeljem v našo ulico in kaj zagledam . Inča na Kali. Pazi sedaj intelektualko  . Nič ne ustavljam, gonim bicikl k nora, da je soseda padla z prtlažnika, ker sem prehitro zvozila ovinek . Gonim jaz dalje in se derem sosedi naj lavfa za mano.
Hitro odklenem bajto, šibam po Zidarjevo knjigo O psih, se vsedem nazaj na bicikl in teram nazaj k psu. Vmes poberem sosedo, ki je lavfala za mano in ji rečem, da naj najde slike o paritvi (mislim, da sem ji celo povedala točno stran) . Vidim čez grmovje, da sta že vsak obrnjena na svojo stran, se derem na sosedo, da sta že pri drugi slikici.
Ona meni bere, jaz gonim.  Prideva do soseda, ki je to gledal, ona s knjigo v roki, mu kaže slikico, jaz mu drdram, kar mi je prebrala.

In vsega kar se spomnim je samo OGROMNA c..... od Inča, ko ga je dobil ven.
A mi bi bo to kaj pomagalo?  

hahahahhaah.... Toliko sem se smejala... Ma kaj smejala - REZALA... Tako slikovito si to opisala, da si kar predstavljam dve puncki na kolesu z Zidarjevo knjigo.  

Glede tvoje psice - pa saj bo vse OK.  

Lp, Kristina

[Sian]

  Zdaj sem se prav nasmejala,ko sem vse to brala!!

Imam pasmo,ki je pri kotitvah skoraj 100%potrebno  narediti carski rez. ::)In še to;pa tudi umetna  oploditev ne odpade?!
Saj ni tako hudo pri vsemu temu! ; ???Tudi dosti lepega!
Samcu ni nič hudega,edino samička po carskem rezu je prvi dan malo boga.Meni je bila videti boga. :oIz njenega pogleda,pa si ji videl kako je bila ponosna in srečna mamica!

P.S:NE BOOO VAM ŽAL !!

                                                        Lep pozdrav,Sian.