mojpes.net
o psih pasme galerija forum zaščita živali posvojite psa

Dobrodošel/la, gost. Prosim prijavi ali registriraj se.
sobota, 20.04.2024 : 00:23:28

Prijava z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seanse.
* Domov Pomoč zemljevid po mojpesForumu Prijava Registracija
mojpes.net  |  o psih  |  vzgoja  |  Značaj, čustva in strahovi  |  Tema: Kognitivna psihologija v Kinologiji
Strani: [1] 2 3 4   Dol
Natisni
Avtor Tema: Kognitivna psihologija v Kinologiji  (Prebrano 21642 krat)
0 članov in 1 gostov pregleduje to temo.
Nikomah
rad pišem
****
Spol: Moški
Sporočil: 269


« : sobota, 01.10.2005 : 14:32:34 »

Tale tema je pravzaprav nadaljevanje teme "behaviorizem in kinologija"!
(http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,4873.0.html)

Glede na namen in potek debate, se mi njeno nadaljevanje zdi bolj smiselno pod tem naslovom, saj le-ta bolje/pravilneje orisuje bistvo problematike.
Zanima me namreč vse, s čimer se ukvarja kognitivna psihologija, le da v zvezi s psi! (Razmišljanja v smislu zadnjih nekaj postov, ki sva si jih z Lanabelo izmenjala v temi "behaviorizem in kinologija"...)


Za boljše razumevanje vseh, ki jih tema zanima, dodajam tole opredelitev kognitivne psihologije:
a) DOSEDANJI RAZVOJ
Med pomembnimi podrocji, ki opredeljujejo kognitivno znanost (filozofija, lingvistika, umetna inteligenca, nevroznanost, psihologija in antropologija), obstajajo mocnejse in sibkejse interdisciplinarne povezave. Kognitivna psihologija je imela z vsemi disciplinami sorazmeroma tesne povezave in je glede na to dejstvo zavzemala osrednje mesto v kognitivni znanosti. O tem pricajo posebne discipline, ki so se razvile iz nje, kot so psiholingvistika, nevropsihologija, filozofija psihologije, umetna inteligenca ipd. Kognitivna psihologija se je razvila znotraj tradicije eksperimentalne psihologije. Na njen razvoj so pomembno vplivale tudi druge discipline, predvsem racunalniska znanost, lingvistika in nevroznanost. Kognitivna psihologija raziskuje clovekovo obravnavanje informacij (zaznavanje, pozornost, ucenje, misljenje ipd.). V nasprotju z bihevioristicno psihologijo je usmerjena v raziskovanje strukture znanja (mentalne reprezentacije) in procese, ki delujejo na teh strukturah.

b) SEDANJE STANJE
Sodobno kognitivno psihologijo oznacujejo predvsem naslednje znacilnosti:
- raziskave so usmerjene v kognitivno strukturo (organizacija in struktura znanja), kognitivne strategije in metakognicijo.
- poleg mentalnih procesov kognitivna psihologija vedno bolj poudarja kontekst. Tako je vzpostavljen most med tradicionalno kognitivno znanostjo (vsa kognicija je vezana na ozir. je odvisna zgolj od dusevnosti) in radikalnim kontekstualizmom (vsa kognicija je pogojena z vplivi zunanjega sveta). To pa je omogocilo razvoj interakcijske in integrativne paradigme pri razumevanju kognicije.
- novo pojmovanje inteligentnosti. Namesto psihometricnega pojmovanja se uveljavlja "procesno" (pojmovanje inteligentnosti z vidika clovekovega obravnavanja informacij).
- vedno vecje zanimanje za podrocja, bogata z znanjem. To kazejo raziskave ekspertnega znanja in raziskave kognitivnih procesov pri ucenju raznih solskih predmetov (branja, pisanja, racunanja, naravoslovnih pojmov in psihomotoricnih spretnosti).
- s svojimi odkritji kognitivna psihologija pomembno vpliva na razvojno, pedagosko in socialno psihologijo.
- ceprav je kognitivna psihologija bazicna znanost, se vedno mocneje uveljavlja v praksi. Poleg vzgojnoizobrazevalnega podrocja ima pomemben vpliv na razvoj diagnostike in rehabilitacije oseb z mozganskimi poskodbami, psihoterapije (kognitivna terapija), nacrtovanja preventive in kurative v medicini (kognitivna zdravstvena psihologija) ipd.
- v zadnjem casu se v kognitivni psihologiji vedno bolj uveljavlja konekcionisticni pristop, ki se neredko kaze celo bolj obetaven pri razumevanju nekaterih kognitivnih procesov (pozornost, razpoznavanje vzorcev, ucenje konceptov in pravil, ucenje jezika ipd.) v primerjavi s pristopom simbolnega obravnavanja.
- razvoj metodologije raziskovanja, tj. eksperimenta in racunalniske simulacije.
Pri analizi podatkov (rezultatov) raziskav se uporabljajo razlicni pristopi in njihove kombinacije: fenomenoloski, nevrobioloski in informacijsko procesni.

Debatiramo, skratka, o tem - kakšni/kateri kognitivni/mentalni/psihični procesi potekajo v glavah naših dragih pasjih prijateljev. Kaj si oni (lahko) "mislijo" in kako percipirajo svet.....
Logiran
Nikomah
rad pišem
****
Spol: Moški
Sporočil: 269


« Odgovor #1 : nedelja, 02.10.2005 : 07:08:39 »

Lanabela, tvoji primeri so zelo ilustrativni (in zabavni) Grin
Se ti ne zdi, da lahko na podlagi tvojih opisov sklepamo, da pasjo mentaliteto sestavljajo praktično vsi ("višji")kognitivni procesi, ki so lastni človeku? Če jaz na hitro razmislim, ne najdem manjkajočega...
Edino, kar si upam z gotovostjo trditi, je, da se psi (živali) ne zavedajo lastne smrtnosti in s tem tudi ne razmišljajo o smislu bivanja. (kar implicira tudi dejstvo, da nimajo metafizičnih predstav, torej da ne razmišljajo o "presežnem" - o Bogu in takem).
Živijo bolj po budističnih načelih - tu in zdaj.  Smiley

Citat
"višji" kognitivni procesi sicer so, vendar ostajajo na zelo osnovnem nivoju. Pes recimo nikoli ne bo obvladal matematike razen na tistem najbolj elementarnem nivoju ( večina psov lahko loči večje od manjšega, ne zna šteti, vendar ve koliko mladičev ima ali koliko rac je padlo v vodo, meja je tam nekje 5, 6 za večino.
...nekako tako kot mi, če na hitro pogledamo v košaro vemo da je notri recimo 5 jurčkov, čeprav jih ne preštejemo (če bi jih bilo več, bi se že lahko zmotili)

Mislim da je tudi zavedanje smrtnosti vendarle prisotno, na najbolj elementarnem nivoju pa vendar. Zdi se mi, da so moje psice na nek način razumele, da mrtvega tovariša ne bo nazaj. Kadar je en pasji član kardela nekam izginil, ga je njegovo mesto čakalo tam nekje 10, 14 dni. Če je imel recimo neko stalno mesto, na katerem je ležal, je to mesto več ali manj ostajalo prazno. Ko se je vrnil, je to mesto brez vsakega problema spet zasedel, tudi njegov položaj v krdelu se ni spremenil. Če ga ni bilo nazaj, so ostali prazno mesto zasedli, če se je vrnil kasneje, si je moral mesto "priboriti" nazaj.
Kadar pa so imeli priložnost videti oz ovohati mrtvega sokrdelnika, so njegovo mesto zasedli takoj. Sklepati iz tega kar koli bi bilo sicer preuranjeno, je pa vredno v premislek.

Moj namen seveda ni bil kvalitativno (niti kvantitativno) izenačiti pasje in človeške psihe!
Če po eni strani živalskega (pasjega) intelekta ne gre podcenjevati, ga po drugi tudi ne gre precenjevati - v tem smislu, da bi nek človekov kognitivni proces kar neposredno pripisali tudi, recimo, psu. (tudi "najpametnejšim" primatom ne). Abstraktno mišljenje (matematika, kot opozarjaš) je sploh tak primer, ki se pri psu manifestira v zelo omejenem obsegu, vendar SE!
In ravno to je ključno, da  - pogojno - lahko pri psih govorimo o dejansko vseh (tudi višjih) kognitivnih procesih, ki jih poznamo pri svoji vrsti! (morda me kdo lahko tule spotakne na spolzkih tleh... Undecided)

Zame je še vedno najbolj kočljivo govoriti o pasji metakogniciji  (Metakognicija je poznavanje in zavedanje svojih lastnih kognitivnih procesov (Flavell, 1976) bolj kot vsebine samih procesov (Strle, 2003) in je sposobnost spremljanja in usmerjanja svojega mišljenja (Brown, 1978). Metakognicija je preprosto rečeno -razmišljanje o razmišljanju, mišljenje o mišljenju, vedenje o vedenju.), sploh v zvezi z zavedanjem lastnega obstoja (samozavedanjem), ki v kontekstu človekove psihe implicira spraševanje o smislu bivanja, o zasmrtju, o transcendentem (Božjem), itn.
Tega, po mojem, živalim - psom - ne moremo pripisati, čeprav se strinjam s tabo, da znajo ločiti živo bitje od mrtvega (umrlega).
(Vem tudi, da nekatere vrste (npr. sloni) celo žalujejo za umrlimi člani, toda po drugi strani pa vem za primer, ko je mati pavijanka svojega umrlega otroka nosila s seboj in ga negovala že napol razpadlega... Ali je vedela, da je mrtev, pa se ni mogla sprijazniti, ali ni vedela da je mrtev?)
Logiran
Lanabela
živim tukaj
***
Sporočil: 4.474


« Odgovor #2 : nedelja, 02.10.2005 : 14:13:38 »

Nikomah, čisto si zamočviril. Za dešifriranje psihološke latovščine sem se morala kar malo potruditi. Ni moje področje.
Ta tematika naj bi bila dobro obdelana v knjigi Marca Hauserja Wild mind. Ne vem, knjige nimam, videla sem samo predstavitev in se mi je zdela zanimiva.
Logiran
Nikomah
rad pišem
****
Spol: Moški
Sporočil: 269


« Odgovor #3 : nedelja, 02.10.2005 : 14:30:26 »

Nikomah, čisto si zamočviril. Za dešifriranje psihološke latovščine sem se morala kar malo potruditi. Ni moje področje.
Ta tematika naj bi bila dobro obdelana v knjigi Marca Hauserja Wild mind. Ne vem, knjige nimam, videla sem samo predstavitev in se mi je zdela zanimiva.
Če misliš na te dodane definicije  - niso moje delo! To je copy-paste iz študijskega programa oddelka psihologije na FF. Ja, je res ena "zamočvirjena solata", ampak to so že same po sebi zamočvirjene zadeve Grin
Ampak upam, da je še vedno jasno, kaj je namen tega topica...
Vsi lahko doma beremo knjige (mimogrede, to ki jo predlagaš bom sigurno vzel!-hvala!), ampak meni se zdi ravno bistveno o stvareh debatirati, deliti svoje razmisleke in domisleke. Sploh o takih stvareh, ki niso čisto eksaktne in dopuščajo različne interpretacije.
Se bom pa potrudil manj močviriti Wink
Logiran
deteljica
rad prihajam sem
*
Sporočil: 1.357


« Odgovor #4 : ponedeljek, 03.10.2005 : 12:09:44 »

"toda po drugi strani pa vem za primer, ko je mati pavijanka svojega umrlega otroka nosila s seboj in ga negovala že napol razpadlega... Ali je vedela, da je mrtev, pa se ni mogla sprijazniti, ali ni vedela da je mrtev?"

se bojim,da bi takih in zelo podobnih primerov tudi pri ljudeh našli obilo..........če torej misliš ,da to kaj dokazuje, zagotovo ne tega ,kar bi nekateri radi dokazali.
Logiran
Sammy
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.634


« Odgovor #5 : ponedeljek, 03.10.2005 : 14:19:00 »

(Vem tudi, da nekatere vrste (npr. sloni) celo žalujejo za umrlimi člani, toda po drugi strani pa vem za primer, ko je mati pavijanka svojega umrlega otroka nosila s seboj in ga negovala že napol razpadlega... Ali je vedela, da je mrtev, pa se ni mogla sprijazniti, ali ni vedela da je mrtev?)

če je že o tem govora ... nekje sem prebrala, da je imel nek moški svojo ženo leto dni (morda več? Huh) mrtvo v spalnici. obdukcija je pokazala, da ni šlo za umor, torej je moški skrival ženo verjetno iz prevelike navezanosti ...
Logiran
deteljica
rad prihajam sem
*
Sporočil: 1.357


« Odgovor #6 : ponedeljek, 03.10.2005 : 14:35:52 »

Pa cela kolekcija takih,ki so jim trupla sicer pravočasno pospravili, a stvari in cele sobe umrlih ostajajo desetletja nedotaknjene  in čakajo na prihod umrlih, pa prižiganje svečk še destletja po smrti na raznih vogalih....sodijo v isto kategorijo....
Logiran
Nikomah
rad pišem
****
Spol: Moški
Sporočil: 269


« Odgovor #7 : ponedeljek, 03.10.2005 : 19:46:29 »

se bojim,da bi takih in zelo podobnih primerov tudi pri ljudeh našli obilo..........če torej misliš ,da to kaj dokazuje, zagotovo ne tega ,kar bi nekateri radi dokazali.
Kaj pa bi radi nekateri dokazali?
če je že o tem govora ... nekje sem prebrala, da je imel nek moški svojo ženo leto dni (morda več? Huh) mrtvo v spalnici. obdukcija je pokazala, da ni šlo za umor, torej je moški skrival ženo verjetno iz prevelike navezanosti ...
Lanabela in Sammy, nisem prepričan, da pravilno razumem na kaj ciljata v svojih odgovorih. Ampak zdi se mi da na to, da živali doživljajo smrt svojih bližnjih isto kot ljudje?
To je (za nekatere vrste) precej verjetno, ni pa nujno oziroma gotovo, da je tako!
Človek se ne more sprijazniti, da nekoga ne bo več nazaj ker razumsko ve, kaj pomeni umreti, za pavijanko pa ne vemo, kaj je "mislila". Lahko, da je bila prepričana, da se bo njen otročič vendarle spet prebudil....
Logiran
Lanabela
živim tukaj
***
Sporočil: 4.474


« Odgovor #8 : torek, 04.10.2005 : 11:55:46 »

A si mislil Deteljico? Jaz nisem nič napisala.
Kako živali doživljajo smrt? Kdo bi vedel. Zelo hitro lahko naredimo kakšen preuranjen sklep. tale je zelo znan, ne vem čisto dobro kje sem ga staknila, ampak moški je opazoval, kako je malo večji ptič s ceste odnesel povoženega manjšega ptiča in je sklepal, da ga je hotel rešiti, v resnici pa ga je samo pomalical. tista pavijanka je mogoče nosila mladiča s seboj, ker je mislila da bo oživel, mogoče se pa od njega preprosto ni hotela ločiti. (marsikatera človeška mamica se tudi nikakor noče ločiti od mrtvega dojenčka, menim, da ljudje sicer dojemamo smrt razumsko, odzivamo pa se povsem čustveno)
Dejstvo pa je, da recimo pes loči med živim in mrtvim človekom, to lahko potrdijo reševalci, njihovi psi na najdenega mrtvega človeka skoraj brez izjeme reagirajo drugače kot ob najdbi živega človeka.
Napisala sem že, kako so moje psice reagirale ob smrti kolegce. Nekako se je zdelo, da vedo, da je ne bo nazaj, niso pa kazale kakšnega znaka da bi žalovale. Preprosto ni je več, njeno mesto zasede druga in gotovo.
Zelo zanimivo je bilo, ko je poginil Žučko. Kuža je bil slep, psice so se z njim sporazumevale drugače kot med seboj, veliko je bilo dotikov in lajanja v raznih oblikah. Med seboj so se več sporazumevale z gibi, pogledi... vendar so tudi precej lajale. Psa sem peljala na evtanazijo, ko sem prišla domov, so me zelo natančno prevohale...in utihnile. V medsebojnih odnosih lajanja niso nikoli več uporabljale (razen kakšnega bevska med igro). sama sem se te tišine zavedla šele čez nekaj dni. (kadar je pes izginil za kakšen dan, to se je občasno dogajalo, so psice čisto normalno lajale) Karšnega koli drugega znaka, da bi ga pogrešale pa niso pokazale.
Logiran
Nikomah
rad pišem
****
Spol: Moški
Sporočil: 269


« Odgovor #9 : sreda, 05.10.2005 : 09:09:01 »

Ops, lapsus - ja mislil sem Deteljico, se opravičujem  sram Wink

Menim, da praktično vse živali zaznajo razliko med živim/živečim in mrtvim/umrlim organizmom, tako kot nasploh ločijo živo (organsko) od neživga (anorganskega). Velike razlike med vrstami pa, v tem oziru,  nastopijo glede mentalnega/kognitivnega/čustvenega odziva!
In kaj lahko v tem smislu pripišemo kateri vrsti, je po mojem najtežje dognati. Kategorični zaključki tu ne pridejo v poštev, čiste spekulacije in domneve pa nas tudi ne pripeljejo do ničesar.
Problematika odnosa do smrti, je po mojem zelo primerno aplikativno izhodišče za nadljnje študije živalske kognitivne psihologije. Upam, da bom lahko kaj pametnega o tem napisal, ko bom prebral knjigo Marca Hauserja - Wild Mind, ki mi jo je priporočila Lanabela. Pričakujem, da bom v njej našel vsaj obilo bistvenih vprašanj, če že ne odgovorov... Smiley
Logiran
Nanook
midi
***
Spol: Ženska
Sporočil: 7.399


NS Lama Tari


WWW
« Odgovor #10 : sreda, 05.10.2005 : 11:42:15 »

Hja, saj to, da loci med mrtvim in zivim organizmom je v bistvu zelo pomembno-ziv organizem se bo verjetno upiral, ce ga bos zelel pojesti, medtem ko se mrtev ne bo.
Logiran

"The good thing about science is that it's true whether or not you believe in it." -Neil deGrasse Tyson
Lanabela
živim tukaj
***
Sporočil: 4.474


« Odgovor #11 : sreda, 05.10.2005 : 12:47:09 »

Nuki: ne se hecat. Spečega nimajo za mrtvega in tistega pod narkozo tudi ne.

Nikomah: si pa postavil zanimivo vprašanje, namreč kaj je za psa (če se omejimo na pse) živo in kaj ne. Po moje ne loči med organskim in anorganskim, trava je zanj v enaki kategoriji kot kamen. Po moje bi dali sem lahko še tamale žužke. (saj ne da jih ne bi videli, Lisa si je zelo rada lepila mravlje eno po eno na jezik, kadar ji je bilo dolgčas)
Ostalo pa verjetno nekako delijo v kategorije. Ena taka kategorija bi bil plen (pri mojih sem sodijo taveliki žužki, miši, krti, voluharji, podgane, zgleda da tudi ježi) Ostale kategorije pa...  mogoče lahko ugibamo kaj po pasje kam paše glede na to, na kakšen način lajajo nanje... Po moje je pri vsakem psu drugače, pri mojih se da ločiti nekako tele kategorije (glede na lajanje, če so recimo v veži, vsiljivec pa zunaj): znani ljudje, neznani ljudje, ki niso sumljivi, sumljivi neznani ljudje, znani psi in znane mačke skupaj, neznani psi, neznane mačke, potem je ena kategorija v katero skupaj sodijo konji in motorji in pa še ena kategorija ki pomeni sovražnika sem zaenkrat sodijo lisice in pijanci.
Potem so pa še živali, ki jih veliko psov šteje za plen, moje so pa do njih čisto nevtralne, če pridejo zraven jih previdno pozdravijo podobno kot bi neznanega psa (vse od krav, konjev, srn, zajcev...) Tako, približno. Verjetno bi se našlo še kaj, recimo večji ptiči...
Logiran
Nanook
midi
***
Spol: Ženska
Sporočil: 7.399


NS Lama Tari


WWW
« Odgovor #12 : sreda, 05.10.2005 : 13:11:40 »

Napisala sem "verjetno".
Logiran

"The good thing about science is that it's true whether or not you believe in it." -Neil deGrasse Tyson
Bonie
rad pišem
****
Spol: Ženska
Sporočil: 349


« Odgovor #13 : sreda, 05.10.2005 : 14:25:23 »

Tudi meni je ta tema ful zanimiva. Moje mnenje pa je, da psi ne "razmišljajo" ne vem kaj, pač pa živijo po svojih trenutnih občutjih. Da vse jemljejo bolj naravno. Sem namreč prepričana, da psi, kakor tudi druge živali, "občutijo" veliko več kot človek. No, mogoče je včasih človek čutil tudi takšne stvari, pa je do danes to pozabil...

Glede mrtvih. Meni je spomladi umrla babica, ki je živela v isti hiši. Bonie je bila takrat, ko je babica umirala, v dnevni sobi, babica pa v drugi sobi. In naenkrat je Bonie skočila iz kavča in začela nervozno laufati sem in tja. Tako da jo je oče (mene ravno takrat ni bilo doma) moral spustiti v garažo, kjer ima še eno posteljo (tam se počuti najbolj varno). Tam je potem nekaj časa čisto pri miru ležala. V tistem trenutku, ko je babica umrla, pa je začela na ves glas tuliti (tega drugače nikoli ne počne, drugače niti laja ne...). Po tem pa je prišla nazaj v stanovanje, ampak ves večer je bila čisto mirna, nič ni vabila k igri itd. Pa pred smrtjo babice je imela tudi navado, da se je zjutraj, ko se je vstala, najprej postavila pred vrata babičine sobe (sicer z babico nista bili preveč navezani, saj je babica bila že prestara, skoraj slepa in imela je psihične težave, tako da si ni niti zapomnila, da imamo psa, ko pa je Bonie videla, je mislila, da je mačka...). Odkar pa je babica umrla, pa zjutraj gre mimo vrat od tiste sobe, brez da bi se sploh kaj zavzela...

In še drug primer. Ravno zdaj imam doma tudi zelo bolanega mačka. Maček in Bonie nista ravno neka frenda, ampak se razumeta. Ampak zadnje dneve maček sam hoče spati stisnjen k Bonie na njeni postelji. In Bonie to sprejema, še čisto pokrčena spi, ker se po mojem boji, da bi ga nevede brcnila. Preden je maček zbolel, bi se na svoji postelji tako dolgo raztegovala, da bi ga zbrcala dol...

Pa še nekaj. Z Bonie trenutno hodima enkrat tedensko na bioresonanco (imela je boreliozo in erlihijo ... dolga zgodba). In medtem, ko večina ljudi, ko so priključeni na aparat za bioresonanco, sploh nič ne čuti, Bonie vedno kar zapade v nek trans, leži kot bi spala in se cel čas cela trese... Zanimivo, kaj?

No, mogoče sem malo zgrešila temo, ampak me te reči ful zanimajo.
Logiran
Lanabela
živim tukaj
***
Sporočil: 4.474


« Odgovor #14 : sreda, 05.10.2005 : 16:19:05 »

Nič nisi zgrešila, zgodba je zelo zanimiva.
Logiran
Strani: [1] 2 3 4   Gor
Natisni
mojpes.net  |  o psih  |  vzgoja  |  Značaj, čustva in strahovi  |  Tema: Kognitivna psihologija v Kinologiji
Skoči na:  

domov | o psih | pasme | galerija | forum | zaščita živali | posvojite psa | piškotki | admin | splošni pogoji

2000-2023 Jana. Vse pravice pridržane.
Vsako kopiranje vsebin ali njihova uporaba v nasprotju s
splošnimi pogoji uporabe mojpes.neta je prepovedana.
Powered by SMF 1.1.20 | SMF © 2013, Simple Machines