mojpes.net
o psih pasme galerija forum zaščita živali posvojite psa

Dobrodošel/la, gost. Prosim prijavi ali registriraj se.
četrtek, 25.04.2024 : 14:37:55

Prijava z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seanse.
* Domov Pomoč zemljevid po mojpesForumu Prijava Registracija
mojpes.net  |  o psih  |  vzgoja  |  Socializacija in habitualizacija  |  Tema: Socializacija...?
Strani: 1 2 3 4 [5] 6   Dol
Natisni
Avtor Tema: Socializacija...?  (Prebrano 24803 krat)
0 članov in 1 gostov pregleduje to temo.
luna83
rad pišem
****
Spol: Ženska
Sporočil: 301


« Odgovor #60 : nedelja, 11.05.2008 : 22:19:10 »

 Smiley pozdravljeni, kot sem ze v drugih temah napisala imam 2mesecnega Mopsa.
Zanima me kaj ste dozivljali na prvih sprehodih,.. oz. ali vas ni bilo strah drugih psov,ko ste sprehajali pasjega mladicka.
Namreč včeraj in danes sem bila z malim Neonom po par minut pred blokom in sem se non stop ozirala okoli če je kje kakšen pes,. Zato me zanima kako je s tem?

Ko bom šla naprimer z Neonom po mestu ali do mesta,.. in bova srečala drugega psa kako naj odreagiram? Naj ga ju pustim skupaj? Seveda če bo tudi drugi pes na povodcu?
Kaj pa če bo drugi pes spuscen in bo prisu do Neona? Kaj naj takrat naredim? Naj ga pustim da se povohata ali ga dnignem?
Namereč Neon je tako  majhen da,..

Hvala in lp
Logiran
fižolova župca
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 3.076


« Odgovor #61 : ponedeljek, 08.03.2010 : 11:41:18 »

Problem - stalnost pravil.
Naši prvi koraki z novo kužo... kako drugače je začeti z mladičkom, kot z nekom, ki ga je življenje že kaj naučilo! (http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,26280.735.html, 1leto, zavetiška) Prejšnja psica, trdobučne pasme, te težave ni kazala. Vedela je, da gre iz boksa na povabilo in ne ko se vrata odprejo, da odklepajoče odnese... je šla pit nazaj not in se pri odprtih vratih 'zaklenila' (iz pesjaka se pač hodi na povabilo), da sem jo morala 'rešiti' z dovoljenjem, da jasno lahko pride ven. V večini je pravilo bilo stalno in je veljalo celo, če so ljudje noter, pes pa sam zunaj. Seveda je bilo treba za to delat, a si imel občutek, da vaje pomagajo.

Tukaj pa - pravila so dokler sem zraven. Prve tedne, ko se je še bala, sem ji dopovedala, da se po stopnicah etažo niže (tam je mačji WC in hrana) hodi le na povabilo. Je sprejela. Zdaj sklizne dol samo da grem 5m stran. Jo zalotim še preden uspe jest ali kopat pesek, kregam, kaznujem (za par min. v WC recimo). Včasih ji seveda uspe, ker je preprosto hitrejša od mene. Sledi pol ure prestrašene pridnosti, potem isti postopek lahko ponovim. Kot da se ne prime. Bolj 'možat' pristop, ki je pri prejšnji psici deloval, tu povzroči strah in na kratek rok izvajanje ukazov s preveč podredljivosti - potem je pa i-s-t-o... V času strahu bi se recimo usedla na besedo, ulegla kot strela, prinašala, karkoli... že malo kasneje pa... Metoda me pušča na cedilu, E.T. si dovoli vse prepovedano, kar v moji prisotnosti dosledno sankcioniram. Obrneš glavo in komaj čaka, da ponovi. Ciganka z verige v pravem pomenu besede...

To me moti, imam rada doslednost, tudi zaradi samega odnosa s psom. Dol. stvari so na začetku (moment strahu) štimale, zdaj ko se je sprostila, da ne hodi okrog s poklapanimi ušesi pa se malo heca počasi. Sicer se trudim skoz upoštevat striktnost, jo omejujem, da mi ne 'ukazuje' ona - skratka delam znane stvari, ki jih moraš, da ti ne zleze čez glavo.

In drugo vprašanje:
zanima me, kako vi sankcionirate, če vaši enostavno nočejo nečesa naredit? Pri njej absolutno ne gre za dominanco (če jo imam na kratko, bistveno bolj uboga, ampak je rep čisto med nogami, ušesa nazaj, skratka, dela iz strahu - poleg tega pomaga samo, dokler sem taka, potem takoj popusti).

Kako torej reagirate vi, ko bi psi malo po svoje? Primeri: 'ne, zdejle pa jaz ne bi sedela...' (gleda te, kot da prvič sliši ta ukaz)... 'ne grem grist kosti na ležišče, jo bom tu na tepihu' (se tudi 5tič vrne, če jo pošlješ na 'odložišče')... 'a da se zdajle ne smem turit vmes, ker ste mi že trikrat rekli 'neeee, stran' in vem, kaj je to?' Mi ne gre za 'učke', ki bi me delali mehko, samo ne vem, kako postopat - ponavljat v nedogled s priboljški in jo dobesedno podkupovat, se mi nekako ne zdi smiselno, ker pridejo vsak dan situacije, ko se najde kaj boljšega od priboljškov (a naj potem takrat s pečenimi kračami skačem okrog nje?) - če pa v-e, kaj hočem, samo se ji ravno ne da, ker ima dober razlog, da tega ne naredi (recimo ni tepiha pod ritjo in se je določila ne sedet, ker na parketu 'zebe') - prosit je pa ravno ne mislim. Dvignit glas do tresenja šip je sicer možno, ampak bo spet ubogala le iz strahu - samo potem se lahko skoz derem, ker pomaga samo takrat);

Skratka, zanimajo me vaše tehnike korekcije neželenih vedenj in tega, kako dosežeš, da nekaj naredi, čeprav ti očitno kaže, da ona zdejle ne bi? Sem za striktnost, ampak kaj storit, ko ponavljaš in ponavljaš, a se vedno izkaže, da dela samo ko gledaš, ko se samo umakneš, nisi napet, ampak si ti sam, te pa po svoji volji občasno tudi zeza? Mogoče sem pa samo prehitra (en mesec ni ravno veliko), kar me bolj skrbi je trend, da ne gre na bolje.

Še primerčkov (včerajšnji): z mize se ne je - bila poslana na odložišče (ve tudi načeloma, a jo je treba včasih 'odposlat', ko je hrana na mizi). Moj dobesedno le obrne glavo in dvigne telefonsko slušalko pa že manjka pol krožnika svežih datljevih kroglic (sledi njegovo pošiljanje nje 'v zavetišče' Smiley in kreg, ki itak ne nuca, ker se ji je splačalo in se je že imela fajn)...

Sem se (glede na prejšnjo psico plus teorijo iz knjig) stalno s filozofijo futrala, kako so psi drugačni od mačk, kako se jih da naučit, zdaj pa imam večkrat na dan pred očmi povečano mačko, ki samo čaka, da bo ukaz popustil (= se boš obrnil stran in ji dal mložnost - če je pol kregana/kaznovana, karkoli, pa j*b*g*).

Kakšna ideja (poleg šole ki itak sledi, ampak ne bo v moji dnevni, kjer so tudi stvari za odpravit)?
Da ne bo pomote - je super psička, ves čas visi na meni, fokusirana, razigrana, luštna, razen malenkosti strašno prilagodljiva, izjemno hitro dojema, nežna po potrebi... delava na pozitivno motivacijo, se pa bojim, da vse skup že malo meji na podkupovanje oz. je vsaj ona tako dojela zadeve, ker dela 1. samo kadar me vidi in 2. samo kadar hoče oz. ji ni bolj v interesu kaj drugega.
Logiran
moonbeam
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 7.289


« Odgovor #62 : ponedeljek, 08.03.2010 : 12:07:52 »

Flip je določene stvari dojel šele čez pare mesecev, leto dni. Tako da, če delaš prav, ti ne ostane druga kot ponavljat do onemoglosti, kaj je prav in kaj je narobe. Ene se prime takoj, druge kasneje. Flip je bil na začetku prav butast in je potreboval 6 mesecev, da so se začela njegova kolesa v možganih premikati, da je začel razmišljati, glede na to, da je bil eno leto prepuščen sam sebi.

Če se noče vsest, če trmari, ji rit malo dol porineš, ker ukazi se poslušajo na prvo in ne ji pustiti, da moraš 10x ponoviti. Pri Flipu pomaga to, da ga najprej pokličem po imenu in ga malo razvlečem Fliiiiiip, zastanem za sekundo in potem sedi.
   
Če jo daš na prostor, je fajn da ve, da mora tam ostat. Jaz v tem primeru uporabim počakaj. Ampak, da prideš do tega, da pes tam čaka 30 minut recimo, moraš veliiiiko vaditi, sploh pri vztrajnih  Wink In pa seveda, konec prostora označiš z neko besedo. Ker če jo pošiljaš na prostor in nima ukaza za prenehanje, se bo vstala ko bo ona hotela. Tu moraš biti ti dosledna in vsakokrat, ko jo daš nekam, sledi ukaz počakaj tam in potem ukaz za konec, lahko vstaneš. Ampak to se vadi počasi. Najprej po par minut, da si ti prisotna in šele čez nekaj časa, da ti nekam greš in se vrneš hitro nazaj in potem podaljšuješ čas. Ko vidiš, da dojame, nadgrajuješ in podaljšuješ čas. Midva sva vse to delala s klikerjem.

Flip zna biti zelo tečen in ljubosumen, ko se božajo mački. Takrat uporabljam besedo gremo stran ali pa gremo dol. Ampak jo moraš spet naučiti kaj to pomeni.

S časom se začnejo kolesa vrteti in hitreje dojemajo, vsaj pri Flipu je bilo tako. Včasih smo mi tisti, ki bi radi, da se zgodi kar čez noč, ker sosedov pes že vse zna. Ne vemo pa, da se je sosedov pes tudi moral vse to naučiti, in da je mogoče tudi trajalo. Po 6 mesecih ponavljanja smo začeli napredovati, zdaj po enem letu se pa stvari odvijajo veliko hitreje, ker pajčevine v glavi skoraj več ni  Tongue Tko je bilo pri Flipu. Je pa seveda od psa do psa odvisno.
Logiran
teycha
še malo sramežljiv
**
Sporočil: 69


WWW
« Odgovor #63 : ponedeljek, 08.03.2010 : 12:20:27 »

Ne bi bila rada pametna ampak imam enega točno enakega doma. Je z mano sicer že od mladiča in je sedaj star dve leti. In žal kar se mene tiče tak pes ne bo nikoli podoben tvojemu prejšnjemu. To je karakter in nimaš kaj pomagat - lahko samo delno nadziraš oziroma omejiš. Midva hodiva v šolo, smo dosledni, se znjim ukvarjamo, vadimo ukaze, zna polno stvari itd. praktično enako kot pri vas.  Neke 'težave' smo sicer omilili, nekaj se rešuje skupaj z odraslostjo, ampak pes pa nikoli ne bo 100%.

Nasvet za 2. točko (samo kadar hoče oz. ji ni bolj v interesu kaj drugega). Na primeru sedi, ki ga velikokrat uporabljamo. Sva sredi Tivolija, pes stoji ob levi nogi na kratkem štrikcu: Dalton sedi, se ne zgodi nič; ukaz zanikaš (pomembno! da se pes ne navadi 'ah saj je rekla pa v resnici ni treba'  butnglavc) z ne in ponoviš: sedi, če takoj ne izvede spet zanikaš z ne itd. Moraš pa zelo pazit na svoj glas. Brez histerije, dretja, nestrpnosti... Glasen in jasen sedi in če ne rata glasen in jasen ne. In mislim da je bolje da imaš priboljšek pač v žepu in ji ga daš samo ko ukaz izvrši, ali pa jo za nagrado 'spustiš' da gre vohljat okoli. In to začnita delati, ko boš imela čas - se vam zna zgoditi da boste na začetku za en ušiv sedi 10 minut stali sredi Tivolija. Je pa zelo pomembno, da se na koncu vsede (izvrešena vaja), in ko se - dobi veliko pohvalo. V sili lahko na začetku uporabljaš tudi rahel cuk na ovratnici ali roko na rito, da res vidi, da misliš resno.

Za 1. točko sem pa žal brez izkušenj reševanja - se nam pa tudi dogaja. Ko smo skupaj na vrtu ne koplje lukenj, čim ga pustiš 15 minut zunaj že rije, ko smo skupaj mu na misel ne pride da bi kaj uničil, če je sam brez problema začne z demoliranjem pasje postelje itd. Tako da tukaj tudi jaz upam da kdo ve kaj uporabnega  Huh
Logiran
kocka
živim tukaj
***
Sporočil: 7.518


« Odgovor #64 : ponedeljek, 08.03.2010 : 13:11:49 »

FŽ, a greste kaj k Xeni v šolo?
Tam izveš ogromno uporabnih trikov Smiley
Jaz sem bolj kratke potrpežljivosti in kadar se je Missy le preveč dolgo delala tošota ala nič ne vem, nič ne znam, nič ne slišim, sem bila tudi huda - do meje, ki je zanjo sprejemljiva, seveda, ker je bolj mile narave.
Mislim, da sve zdaj kar zmenjeni kaj in kako. Je pa res, da ji delovna vnema popušča, kolikor meni popušča doslednost. Torej - kadar sem v stiski s časom, se ji fejst pozna, da ne delam z njo.
Logiran
skogkatt
midi
***
Spol: Ženska
Sporočil: 5.691


Dogs have owners, Cats have staff ;)


WWW
« Odgovor #65 : ponedeljek, 08.03.2010 : 13:40:06 »

Za razliko od večine in kontra vsem pravilom od Nelike ob njenem prihodu nisem zahtevala/pričakovala ničesar. Zaradi njene plašnosti, si nisem želela niti enega konflikta. Bivalna kletka je bila pripravljena, ker je baje rada uničevala, čim je bila 1sekundo sama, vse ostalo mi je pa bilo vseeno. Ni ji bilo treba ubogati, se učiti, upoštevati pravil, delati, poleg hoditi,... nič. Princeska razvajena Kiss pač, je lahko delala, kar je želela oz kar nisem preprečila Wink

Kletke nismo potrebovali/uporabljali sploh, vse ostalo neželeno vedenje sem v bistvu ignorirala oz. preprečila (kraja mačjih briketov Grin-dostop onemogočen ), nezgodam pa nasmejala in krivila samo sebe, ker nisem bolje preprečila.

Po parih mesecih sva začele z osnovami, da je nagrada fajn, da je kliker fajn, da je sodelovanje fajn, da je igra fajn, da prepoved/kreganje ne pomeni nič resnično hudega... Potem malo agilitija, kjer se je bilo treba sproti naučiti prostor+čakanje in vodenje, itn...
In tako načeloma še vedno zanesljivo zna samo to, kar so jo v zavetišču naučili, ostalo pa tako na izi utrjujemo, dodajamo, prepovedujemo,...
Nobenih težav nimamo, uči se zelo hitro, zelo rada dela in sodeluje do onemoglosti.

Sam tko, btw, ena malce drugačna izkušnja Wink
Se zavedam, da ni uporabna za vsakega, ampak pri nas je krasno delovalo.
Logiran

Patapižu
rad prihajam sem
*
Sporočil: 1.246


« Odgovor #66 : ponedeljek, 08.03.2010 : 19:11:10 »

Meni je ta varianta od skogkatt bližje. Tudi pri nas se je prve mesece odvijalo vse bolj počasi. Počasi v smislu zahtevanja in pričakovanja. Stvari so se bolj preprečevale kot zahtevale. V bistvu sva začeli "resno delati" ko sva prišli v šolo. Nekaj mesecev po posvojitvi.
Prvi mesec se mi je zdelo, kot da me je zadel tornado Grin. Župa je takšen karakter - kot veter, vendar poslušna, ko je nagrajena. Včasih se ji pač stvari odvijajo prepočasi (ne vem kam se ji tako mudi Roll Eyes). Ampak to sem šele kasneje dojela.
Logiran
kocka
živim tukaj
***
Sporočil: 7.518


« Odgovor #67 : ponedeljek, 08.03.2010 : 21:55:59 »

Tudi jaz sem dala Missy najprej čas, da se nas je navadila, vendar sem že od začetka sama sebi postavila meje, kaj ona sme in kaj ne sme. Torej glavne zadeve glede kavča (lahko), postelj (ne sme), hrane (briketi), fehtanja (ne sme) ipd. To smo dosledno upoštevali brez kakšne hude drame, tudi veliko smo delali na preventivi (grizenje stvari - smo vse umaknili, lulanje...). Šele čez kakšna dva meseca, ali malo manj, je šla v šolo in do takrat smo se že kar poznali, tako da je bilo lažje delati.
So pa osnove od začetka iste, je pa stvar v tem, da Missy ni zatravmiran pes z bistvenimi vedenjskimi posebnostmi, da bi moral ful paziti, ali da bi jo določene situacije spravljale v hudo stisko Smiley
Logiran
enaNika
rad pišem
****
Sporočil: 312


« Odgovor #68 : torek, 09.03.2010 : 01:41:15 »

Pri nas delamo z . e . l . o .     p . o . č . a . s . i . Bi šlo veliko hitreje, ker je Črtko brihten ko strela in zelo učljiv, tako da je tu bolj problem v bistveno premalo časa, ki ga imam jaz na dan na razpolago.

Sem pa jaz tudi začela najprej s preventivo (preureditev stanovanja, vse čevlje pospravit v omaro, mačje stranišče pokrit, hrano umaknit...) in z navezovanjem. Pes je bil zelo prestrašen, zmeden, socializacija iz prejšnjega doma nikakva. Za povrh se mu pa zelo poznajo geni iz 26. kolena po prababici in bi rad kaj po svoje.

Čez čas sem ugotovila, da ima rad red in pravila. Popolno nasprotje našega prejšnjega psa, ki je bil čisto boemska duša. Pa ne gre tu (samo) za doslednost, ki je itak samoumevna in je osnovno pravilo pri vzgoji. Gre npr. za obroke točno ob isti uri, za sprehode po isti poti... In se pač pravil čim bolj natančno držim. Ugotavljam namreč, da kadar pes točno pozna situacijo in ve, kaj se od njega pričakuje, je dosti bolj umirjen in se da odlično sodelovati. Nenavadne stvari pa dodajam po kapljicah.

Ukazi so mirni (da se ne prestraši), jasni, logični in pri tem, kar zahtevam, vztrajam do onemoglosti. In počasi, res počasi, postaja življenje malo lažje.

Je pa res, da nekatere stvari dojame takorekoč "iz prve", drugih spet ga pa ne morem navaditi, pa če se postavim na trepalnice. Npr. ukaz "počasi" je dojel takoj. Včasih se greva igro "tiho in počasi" in se plazi po ulici kot Rambo po džungli (vse v upanju, da se bo uspel približati in povohati kako mačko). Šolske ukaze itak. Šola je sploh njegov najljubši šport in prav škoda, da trenutno nemoreva naprej v pravo šolo. Delava pač ob večerih sama in je tudi s tem za silo zadovoljen.

Po drugi strani pa ga še nisem uspela v celoti odvaditi zaganjanja v kolesarje, pa skakanja na vrh glave od navdušenja, ko nekdo pride domov, pa teženja obiskom (ki predvsem ne marajo njegove večno mokre brade), pa kraje kakcev iz mačjega stranišča (če ga pozabim pokrit), pa... Dela še za naslednjih 10 let, potem bo pa mogče boljše.

Vsekakor je lažje, če imaš psa od malega, ker samo gradiš in ni treba nič spreminjati, ne upoštevati že pridobljenih izkušenj itd. Gre pa lahko čisto lepo tudi z odraslim posvojenim, samo nima smisla, da si zadajaš nerealne cilje in poskušaš prehitevati z leve in z desne.

Počasi. Kadar se posreči, nagradiš. Kadar naredi zanalašč narobe, skregaš. In vztrajaš. In to je vse.
Logiran
Maja1605
novinec
*
Sporočil: 16


WWW
« Odgovor #69 : sreda, 16.06.2010 : 21:59:09 »

No jaz pa imam precej drugačen problem. Moja Tia (shih tzu - 6 mesecev) se zelooooo boji ostalih psičkov, pa ni važno ali so za pol manjši od nje ali desetkrat večji. Vedno ko vidimo psa se ustavi in noče naprej oziroma hoče nazaj ali v moje naročje (če bi bila spuščena bi verjetno kar zbežala). Največji problem je bil v tem, da v našem mestu ima veliko ljudi kar spuščene pse (vsaj v moji okolici). Ko sem jo dobila sva šle v prvem tednu na sprehod in naju je "napadel" velik črn pes, ki je bil v bistvu še mladič in se je hotel le igrati. Ona se je tako prestrašila, da se mi je polulala od strahu v naročju. In tako se je nadaljevalo. Vsak pes ki ga srečava se dobesedno zakadi v mojo Tio, ona pa sam rep med noge in k meni v naročje. Tudi kužkov mojih prijateljev, s katerimi se večkrat vidimo se boji. Sedaj sem jo sterilizirala in se mi zdi še slabše. Prej če drug pes ni pridrvel do nje je bilo še vse ok in se je vohljala, včasih celo igrala. Sedaj, po sterilizaciji pa je katastrofa - vidi psa, otrpne in začne tudi cvilit, če je drugi pes preveč živahen okrog nje.
Kako naj bi to spremenila. Rada bi, da bi se tudi z drugimi kužki kdaj igrala in ne samo z ljudmi.
Logiran
zalarjeva
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 3.197


« Odgovor #70 : sreda, 16.06.2010 : 23:38:25 »

Velika napaka je, da prestrašenega psa, vzameš v naročje in tolažiš-s tem potrjuješ, da dela pravilno, ko se boji. Ignoriraj to vedenje, bodi mirna in pojdi lepo naprej. Ne je silit v psa, dobivaj se s preverjeno prijaznimi psi. Nikakor ne potrjuj njenega vedenja, umiri jo recimo z besedo ššš, ne božaj in ne jemlji v naročje. ko se umiri, jo pohvali, pobožaj, daj priboljšek. Ampak res takrat, ko bo mirna.
Logiran
Maja1605
novinec
*
Sporočil: 16


WWW
« Odgovor #71 : četrtek, 17.06.2010 : 05:44:28 »

Ja, sej to počnem, vendar vedno ko se stanje izboljša se napad ponovi - npr. včeraj ko sem jo sredi ljubljane peljala na sprehod je iz grmovja skočil črn cca. 20 kg pes in je skoraj s ugriznil njo potem še mene in nato še lastnico. Ne razumem zakaj ne morajo take pse imet ljudje na vrvici. Po tistem je bla še par ur čisto iz sebe. Takrat sem bila ravno na obisku pri fantu, kjer so kupili francoskega buldoga ki ja star 3 mesece in se je tudi njega bala, kasneje po tem napadu je tudi naj renčala če se je preveč približal. Takih podobnih situacij je bilo že več in po moje jo je zaradi tega strah...
Logiran
Oxer
odvisnež
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 917


« Odgovor #72 : četrtek, 17.06.2010 : 07:41:39 »

Kolikor razberem iz tvojih postov menim, da je tudi tebe zelo strah vsakega srečanja. Temu primerno reagira tudi tvoja psička, ker čuti tvoj strah. Kot je že Zalarjeva napisala, moraš sitacijo rešiti mirno.

Vedno ko vidimo psa se ustavi in noče naprej oziroma hoče nazaj ali v moje naročje (če bi bila spuščena bi verjetno kar zbežala). 
Ona se je tako prestrašila, da se mi je polulala od strahu v naročju. In tako se je nadaljevalo. Vsak pes ki ga srečava se dobesedno zakadi v mojo Tio, ona pa sam rep med noge in k meni v naročje.

Največjo škodo si naredila predvsem sama, ko si psičko dvigovala v naročje, saj sama tja ni mogla splezat, a ne.
Za začetek se začnita sprehajat na kakšni mirnejši lokaciji, kjer ne bo veliko psov.
Če poznaš kakšne lastnike mirnejšega psa se dogovorite za srečanje. Najprej na daleč, potem pa vedno bližje. Pes naj ne skače v tvojo psičko pri srečanju.

Sicer bi ti pa priporočila, da to težavo čim prej rešiš v kvalitetni mali šoli, kjer ti bodo lahko pomagali ob sami situaciji (tam so še drugi psi).
Veliko uspeha!
Logiran
Teja
tukaj sem doma
**
Spol: Ženska
Sporočil: 2.854


« Odgovor #73 : četrtek, 17.06.2010 : 09:32:41 »

nehajte komplicirat in skakat v luft za vsak d*** Tongue 
kaj to pomeni; skoraj ugriznil? Roll Eyes

Maja, kar so punce napisale je čisto res-ti si tista, ki se panično bojiš.
ti si tista, ki moraš zagotovit da tvoj pes ni ogrožen.
ti si tista, ki dela napako z naročjem....
ti pa tudi jaz predlagam pasjo šolo (mala šola), tam bo psička spoznala da so drugi psi čisto ok (ker bodo tudi drugi psi striktno nadzorovani ;)upam da urediš.
Logiran
Houdini
rad prihajam sem
*
Sporočil: 1.128


WWW
« Odgovor #74 : četrtek, 17.06.2010 : 10:15:30 »

Mogoče sprehod sredi Ljubljane za vaju ni najboljša ideja za začetek? Je veliko vrveža, veliko psov in ljudi in je težko imeti "vse pod kontrolo". Izberita kraj, kjer bosta že od daleč videli kdo in kaj se približuje in vaju ne bo presenetilo.

Tudi jaz priporopčam malo šolo, ampak ker mislim, da se še vsaj dobra dva meseca ne bodo začele, poskusita do takrat sami čimbolje delat.

Kot so ti že rekli, najprej umiri sebe (na lastni koži preverjeno, če te je strah, da tvoj pes nečesa na zna, ne more, je zanj nevarno, to prav dobro ve in se temu primerno odziva). Ni vsak pes, ki se hitro približuje nevaren (neprijeten že, nevaren pa večinoma ne). Ne dvigaj je, tudi če hoče, v naročje, pomirjaj jo in spodbujaj k raziskovanju. Ko si v situaciji kjer težko predvidevaš, kaj bo za naslednjim vogalom jo brez panike postavi bliže sebe in naj hodi zraven tebe, ne meter pred tabo ali meter za tabo. Nagradi jo za vsako lepo srečanje z drugim psom.


Naj mogoče še kdo komentira tole naslednjo idejo, ampak na Vilharjevi je sedaj tista pasja ograda precej zaživela  (sploh  med standardnimi sprehajalnimi urami) in do sedaj kadaroli sem bila so psi fajn pa tudi glasni niso preveč. Ne svetujem ti, da jo dokler je tako boječa pelješ v ogrado, ker bo zanjo verjetno toliko psov malo preveč, lahko pa gresta do ograde in si ogledujeta in ovohavata pse, ki so že noter. Če bodo za ogrado se ji (oz vama) mogoče ne bodo zdeli tako nevarni, pa bo malce pridobila na samozavesti. Mogoče se celo s kom primernim domenita za kaka "terapevtska" srečanja. 




V Ljubljani je veliko izbire tudi na sprehodih in ni vrag, da najdeš koga primernega za začetek (imam kolegico, ki se je preselila iz ljubljane in sedaj tam ne najde pravega pasjega igralnega partnerja za svojo kužo ...)

Logiran
Strani: 1 2 3 4 [5] 6   Gor
Natisni
mojpes.net  |  o psih  |  vzgoja  |  Socializacija in habitualizacija  |  Tema: Socializacija...?
Skoči na:  

domov | o psih | pasme | galerija | forum | zaščita živali | posvojite psa | piškotki | admin | splošni pogoji

2000-2023 Jana. Vse pravice pridržane.
Vsako kopiranje vsebin ali njihova uporaba v nasprotju s
splošnimi pogoji uporabe mojpes.neta je prepovedana.
Powered by SMF 1.1.20 | SMF © 2013, Simple Machines