Darja Gostinčar, računovodja Obalnega društva proti mučenju živali
Andreja Bogataj Krivec, predsednica Obalnega društva proti mučenju živali.

Oglašava se prvič in hkrati tudi zadnjič.

Primerjati različne poslovne subjekte (društva, d.o.o, samostojni podjetniki,,....) med seboj po prikazanih skupnih letnih prihodkih, stroških ali dobičkih vsekakor za laika lahko predstavlja veliko težavo in predvsem izkrivljanje objavljenih podatkov. Lahko bi sedaj tu manipulirala s podatki o plačah, izdatkih za storitve, številom zaposlenih, o višini njihovih plač, pa tudi o tem kako lahko en zaposlen oddela 12-urni delavnik , 7 dni v tednu,.... V vseh teh objavljenih bilancah (govorim o d.o.o., s.p-jih) so vsi lastniki nekih nepremičnin, imajo finančne dolgoročne (kredite) kot tudi kratkoročne (obresti) obveznosti, lahko poleg tega opravljajo še vrsto drugih dejavnosti in iz tega tudi opravičujejo velike dobičke. Kakorkoli, mislim, da je tukaj , na tem mestu debata o teh številkah nesmiselna, ker je marsikdo ne bi razumel.

Številke so vedno poligon za manipuliranje v vseh smereh. Tukaj ne bomo izvajali nobenih manipulacij, temveč vam bom postregla z uradnimi številkami, na vas pa je, da ugotovite, kaj pomenijo v celotni sliki slovenske problematike zavetišč za živali.

Komisija za preprečevanje korupcije je objavila Supervizor, spletno aplikacijo za spremljanje izdatkov javnih institucij, v kateri so navedeni tudi vsi finančni transferji s strani občin in drugih javnih inštitucij v slovenska zavetišča. Iz teh podatkov je popolnoma jasno, kakšni so bili zavetiški stroški za leto 2010 katere od občin in v korist katerega od zavetišč so bili izplačani. Navedeni stroški niso vsi stroški občin, ki jih imajo z zapuščenimi živalmi, saj marsikatera občina sodeluje direktno s katero od lokalnih veterinarskih ambulant, predvsem pri oskrbi prostoživečih mačk. Tako je na primer Mestna občina Velenje v letu 2010 plačala 3.913,49 € Veterini Šoštanj d.o.o., Mestna občina Koper pa v istem letu 11.352,52 € Veterinarski ambulanti d.o.o. Koper. Za druge občine nisem iskala direktnih plačil veterinarskim ambulantam.

Iz podatkov, ki so objavljeni v Supervizorju, bom poskusila narediti čim boljši statistični prikaz podatkov, ki so zanimivi za primerjanje zavetišč med seboj. Ukvarjala se bom s podatki, do katerih omogoča dostop ta spletna aplikacija, dodala bom še statistične podatke o številu prebivalcev in površinah, ki jih je v letu 2010 pokrivalo posamezno zavetišče za živali. Za Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana ne navajam podatkov zato, ker spada pod Zoo Ljubljana. Njihovo Letno poročilo o delovanju Zavetišča za zapuščene živali Ljubljana lahko preberete tukaj.

V tem prikazu so zajeta zavetišča:
- Zavetišče Maribor - Društvo za varstvo in proti mučenju živali Maribor
- Obalno zavetišče - Obalno društvo proti mučenju živali
- Zavetišče Horjul - Polona Samec s.p.
- Zavetišče Mala hiša - Mala hiša d.o.o.
- Zavetišče Meli - Meli center Repče d.o.o.
- Zavetišče Perun - Perun - Dresura psov Branko Pirc s.p.
- Zavetišče Turk - Turk zavetišče za živali, k.d.
- Zavetišče Vitovlje - Oskar Vitovlje
- Zavetišče Zonzani - Tatjana Lenko s.p.

Zavetišča so razporejena:
- najprej dve zavetišči, ki sta v upravljanju dveh društev,
- potem pa po abecednem vrstnem redu preostalih 7 zavetišč, ki so gospodarske družbe.

Področja, ki jih pokrivajo posamezna zavetišča:

Prejeli smo materiale s tiskovne konference, na kateri je direktor mestne uprave Murska Sobota Bojan Petrijan predstavil problematiko na področju zapuščenih živali, kmalu za tem pa še odziv Marjana Ivana Kerčmarja, dr.vet.med, direktorja zavetišča Mala hiša d.o.o. Oboje je v celoti objavljeno v nadaljevanju.

Osebno se že nekaj let sprašujem, kako da na polno ne poči med občinsko-zavetiškimi odnosi, glede na to, da se kljub že 8-letni obvezi mikročipiranja vseh psov, kotenih po 1. 1. 2003, pojavlja v zavetiščih (vedno več?) neoznačenih psov. Prav tako so občine po zakonu dolžne finančno poskrbeti za zapuščene in prostoživeče mačke, kar povzroča še več težav v občinskih proračunih in tudi po terenu, saj konkretne in nesporne razmejitve med tem, katera je lastniška, torej izgubljena ali zapuščena mačka in katera je prostoživeča, sploh ni.

Vse te neoznačene živali so po zakonodaji 30 dni finančno breme lokalnih skupnosti in ne zavetišč za zapuščene živali. Breme slednjih postanejo 31. dan od sprejema.

Lokalne skupnosti in zavetišče ne prevzemajo stroškov veterinarske oskrbe za lastniške živali. Za lastniško žival mora poskrbeti lastnik. V primeru, da najdete mačko ali psa, ne prijavite najdbe v zakonsko določenem roku zavetišču in se odločite, da bo žival ostala pri vas, morate stroške sterilizacije, kastracije, cepljenja, pregledov, odprave parazitov in ostalih morebitnih stroškov oskrbe prevzeti sami. Ob podpisu izjave, da najdena žival ni vaša, prevzame skrb zanjo zavetišče, ki jo po svoji presoji odda novemu odgovornemu skrbniku. Prosimo, da v zavetišče ne oddajate svojih poškodovanih/bolnih živali z namenom, da jih po končani oskrbi na stroške lokalne skupnosti in/ali zavetišča dobite nazaj, ker se to zagotovo ne bo zgodilo.

Ob tej priložnosti še enkrat opozarjam, da zavetišče deluje v skladu z zakonom in pravilnikom ter da bomo ob podpori stroke vse mačke, za katere je okolje primerno za vrnitev, po opravljenem posegu sterilizacije/kastracije vrnili na mesto najdbe in jih ne sprejemali v zavetišče z namenom oddaje novim skrbnikom.

Polona Samec
vodja Zavetišča Horjul
www.zavetisce-horjul.net

Iskanje novega doma za vsako zavrženo žival je ena od pomembnejših dejavnosti Društva za zaščito živali Ljubljana. Po tem, ko je žival veterinarsko pregledana, oskrbljena, testirana in sterilizirana oziroma kastrirana, si prostovoljci društva prizadevajo kar najbolje poskrbeti tudi za njeno socializacijo. Ko je žival pripravljena za odhod v nov dom, pa se zgodba šele dobro prične. Najti je treba namreč odgovorne skrbnike, kar ni najlažja naloga.

Marsikdo se namreč ne zaveda, da je posvojitev živali pravzaprav odločitev za novega družinskega člana. Prav zato ima društvo določenih nekaj kriterijev, s katerimi seznani vse (potencialne) posvojitelje in s katerimi se morajo slednji tudi strinjati, če želijo prek Društva posvojiti katero od živali.

Da bi se prepričalo, če je za posvojeno žival poskrbljeno v skladu s kriteriji posvojitvene pogodbe, društvo opravlja preverjanja posvojenih živali. V letu 2010 je tako šest članic društva pod drobnogled vzelo 44 pogodb o posvojitvi živali prek DZZŽ LJ (od tega 2 psa in 42 mačk) in se odpravilo na preverjanja po vsej Sloveniji.


Približna razporeditev preverjanj (Urška Gerbajs)

V Sloveniji je trenutno registriranih 10 zavetišč za zapuščene živali.
- dve zavetišči za živali, ki ju upravljata dve lokalni društvi za zaščito živali: Zavetišče DVPMŽ Maribor in Obalno zavetišče za zapuščene živali;
- eno zavetišče, ki je organizirano kot del javnega zavoda, ki ga je ustanovila mestna občina: Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana;
- sedem zavetišč v lasti in upravljanju zasebnikov: Zonzani (s.p.), Perun (s.p.), Oskar Vitovlje (zavod), Turk (k.d.), Horjul (s.p.), Meli (d.o.o.), Mala hiša (d.o.o.).
Vir vurs.gov.si

Za vsa slovenska zavetišča velja ista živalovarstvena zakonodaja, nadzor pa izvajajo iste inšpekcijske službe, ki spadajo pod Veterinarsko upravo Republike Slovenije.


"Vrhnji" ali "glavni" dokument je
- Zakon o zaščiti živali (ZZZiv-UPB3, Uradni list RS, št. 38/2013, z dne 3. 5. 2013),
podzakonska akta pa sta:
- Pravilnik o zaščiti hišnih živali (Uradni list RS, št. 51/2009 z dne 3. 7. 2009) in
- Pravilnik o pogojih za zavetišča za zapuščene živali (Uradni list RS, št. 45/2000 z dne 27. 5. 2000) in Pravilnik o spremembi pravilnika o pogojih za zavetišča za zapuščene živali (Uradni list RS, št. 78/2004 z dne 16. 7. 2004).
Ostale predpise, povezane z zaščito živali, najdete na spletni strani Veterinarske uprave RS.

Ljubljana, 16. avgust 2010 - Zavetišče za zapuščene živali Gmajnice, ki ga je leta 2002 ustanovila Mestna občina Ljubljana, že vrsto let opozarja na problematiko zapuščenih živali. Žival ni igrača in se je ne sme zavreči, ko nam postane dolgčas. Število zapuščenih živali vsak dan narašča, zato se Zavetišče Gmajnice vneto zavzema, da bi javnost osvestilo o tem problemu in ljudi vzpodbudilo k prostovoljstvu ter odgovornemu ravnanju. Pri tem jim je pred kratkim pomagala tudi Gorenjska banka, ki je donirala sredstva, s katerimi bo lahko zaživel nov program sprehajanja.

Oblikovanje vixi, Zavetišče Horjul

Ljubljana, 30. 7. 2010 - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je imenoval Strokovni svet za zaščito živali.

V skladu z Zakonom o zaščiti živali je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan imenoval Strokovni svet za zaščito živali. Strokovnemu svetu bo predsedoval dr. Erih Tetičkovič, predstavnik Društva za varstvo in proti mučenju živali Maribor. Za namestnico predsednika je bila imenovana dr. Alenka Dovč iz Veterinarske fakultete. Člani strokovnega sveta so še: Andreja Bogataj Krivec (Obalno društvo za zaščito živali), dr. Franc Janžekovič (Fakulteta za naravoslovje in matematiko v Mariboru), dr. Marjan Janžekovič (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede iz Maribora), dr. Uroš Kovačič (Medicinska fakulteta v Ljubljani) in dr. Jurij Trontelj (Fakulteta za farmacijo Ljubljana).

Strokovni svet izvaja naloge v skladu s Pravilnikom o strokovnem svetu za zaščito živali: spremlja stanje na področju zaščite živali in predlaga ukrepe; predlaga kriterije za izdajo dovoljenj za poskuse; daje mnenja in predloge pri pripravi predpisov o zaščiti živali in daje mnenja ter predloge v drugih zadevah, za katere ga zaprosijo državni organi in opravlja druge svetovalne naloge s področja zaščite živali.
Strokovni svet se sestane najmanj štirikrat letno. Predsednik lahko za proučevanje in obravnavo posameznih vprašanj povabi tudi druge strokovnjake.

Članstvo v strokovnem svetu traja 4 leta, z možnostjo ponovnega imenovanja.

Oblikovanje vixi, Zavetišče Horjul