Razstavljanje za telebane
DNEVNIK in NASVETI ENEGA NADEBUDNEGA IN NEVEDNEGA RAZSTAVLJAVCA
Kupili smo rodovniškega psa. Psiček je rastel in mi smo vestno izpolnjevali vse naloge, ki so nujno potrebne za zdravo rast in blaginjo našega malega lepotca. Jasno, psič je bil v naših očeh vrhunska umetnina matere narave. Nismo se mogli načuditi neizmerni sreči, ki nam je bila naklonjena in namenila, da lahko kar doma občudujemo to krasoto.
Končno je prišel dan, ko je tudi vesoljni kinološki svet spoznal, kakšna sreča nas je doletela. "Ooooo, kako simpatičen kuža. Ta pa mora biti rodovniški", je na enem od naših sprehodov strokovno ugotovila mimoidoča sprehajalka. "Ja, rodovniški je," sem ponosno odgovorila. "Ooooooo, potem pa veliko hodite na razstave", je rekla, medtem ko je z rokami prav pošteno mršila dlako našemu ravnokar počesanemu manekenu. "Ja, jasno, seveda," sem zmedeno odgovorila in povsem pozabila na nezadovoljstvo nad njenim uničevanjem pasje dlake, ki sem jo pred sprehodom komaj uspela spraviti v red. Potem me je povprašala, če je že dobil kakšno nagrado in da bom izpadla čim bolj pametna, sem nakladala o njegovih uspehih, koliko denarnih nagrad smo že pobrali za njegova prva mesta in jasno, da je bil do sedaj še vedno najlepši med vsemi psi, ki so se tam pojavili.
Gospa je zadovoljna odšla naprej, mene pa pustila sredi travnika z velikim vprašajem nad glavo.
Šele po prvi razstavi sem ugotovila, da sem v pogovoru s to gospo izpadla totalen bebec in da sem si njeno zadovoljstvo razlagala napačno, saj se mi je v resnici prizanesljivo nasmihala in si mislila: "Oooooo, križ božji, spet en telebanski pametnjakovič."
Resnici na ljubo, na razstavah nihče ne dobi nikakršne denarne nagrade za prvo mesto s strani organizatorja in priti do naziva "najlepši pes razstave" ni ravno mačji kašelj. O ostalih mojih pametovanjih v omenjenem pogovoru pa bom raje tiho, da ne bom s tem člankom izpadla še večji teleban.
V vsakem ringu se kaj dogaja
"Razstava, razstava... hmmmm". Slišali smo že zanjo, tudi obiskali smo že eno ali dve, ampak da bi sodelovali na njej, nam pa nekako ni prikapljalo na pamet.
Pogovor s to gospo mi je dal misliti in po nekaj dneh tuhtanja in globokoumljenja je padla odločitev, da je svetu vsekakor treba pokazati, kaj je de facto lep pes in kako to izgleda v živo.
Preden smo se prikazali na prvi razstavi, bi bilo potrebno osvojiti kar precej teorije in razčistiti marsikateri kinološki pojem. Ampak ne, mi smo na razstavo prišli povsem nepripravljeni in naše znanje na področju razstavljanja ni bilo na nuli, ampak v ledeno mrzlem minusu. Ravno zato je bilo marsikaj veliko težje ali celo neizvedljivo, ker smo se obnašali tako ignorantsko. Prepričani smo namreč bili, da bodo vsi popadali na kolena od vzhičenja, ko bodo zagledali našega psa, nam ponižno pred noge položili vse zaklade (takrat pojma nisem imela, kaj to sploh je), ki pritičejo takšni gnadi in stvar bo zaključena.
Zato pojdimo lepo po vrsti, da si ne boste nakopali takšne sramote, kot sem si jo nakopala jaz.
Najprej moramo razčistiti osnovne pojme, ki so zelo pomembni in vam morajo biti samoumevni. Ko sem prvič obiskala razstavo, se mi je zdelo povsem nepomembno imeti ta znanja, a sem zelo kmalu ugotovila, kako je navlaka te vrste kinološkega znanja v moji glavi še kako pomembna za razumevanje delovanja razstav. Danes, ko so mi te zadeve bolj jasne, se mi je prav pošteno zasmilila prijateljica, ki se je ponudila, da mi bo pomagala v vrtincu moje prve razstave. Kar se tiče mojega takratnega znanja o razstavljanju, se je zataknilo že takoj na začetku – pri prijavnici in sicer: kaj in kam vpisati. Potem se je nadaljevalo s tem, da je bilo na prijavnici toliko napisanega, pa nisem vedela kaj naj počnem z vso to napisano navlako.
Po moje se ji je ob koncu razstave že pošteno vrtelo ob mojih vprašanj na nivoju 5 letnega otroka: "Kaj je to?", "Kaj pa zdaj?", "Zakaj moram čakati?", "Kaj dela sodnik?". Zakaj, kaj, kje, kako in spet zakaj... Verjetno ji je moralo biti prav mučno, ko sem za njo hodila kot pišče za kokljo, ne vedoč zakaj ravno tja, kamor se je namenila, ravno ob tistem času in zakaj smo večino časa čakali... če bi me takrat vprašali, zakaj čakamo, bi vam kot iz topa izstrelila: "Na Godota."
če bi takrat obstajal internet in tako dobra NAVODILA ..., hja, resno bi mi bilo veliko hudega prihranjenega.
PREDPRIPRAVE
Na temo predpriprav sem pogrnila na celi črti. Ne da sem jo preskočila, preko nje sem šla, kot da sploh ne obstaja.
S seboj nismo imeli ničesar, kar bi bilo podobno posodi za vodo, pasji hrani, razstavni vrvici in ovratnici, krtači, odeji, ustrezni obleki in ostali opremi, ki je obvezna za ustrezno predstavitev psa sodniku in našo komoditeto v času čakanja na vrsto. O kakšni ring dresuri se mi niti sanjalo ni. In tako je bila naša prva razstava obsojena na propad. Pes je poplesaval po ringu in jaz z njim, sodnik mi je nekaj govoril in jaz pojma nisem imela, da hoče videti psa v gibanju in kaj naj zdaj počnem s psom, da ga bo videl v gibanju. Vztrajno sem se postavljala med psa in sodnika in počela celo vrsto oslarij, ki vsekakor ne sodijo k neki resni predstavitvi psa na razstavi. Jasno, kot se za takšnega zelenca spodobi, sem psa v ring pripeljala na preklopnem (dvojnem) usnjenem povodcu, ovratnica pa je bila tista navadna delno usnjena in polzatezna.
Jasno, sodnik se je prizanesljivo nasmehnil, mi zdrdral nekaj o perspektivnem razstavnem psu, ki potrebuje še nekaj časa, da se razvije in nama velikodušno pripopal prav dobro. Danes vem, da pravzaprav ni govoril o psu, ampak o meni in mojem razstavljavskem znanju oziroma bolje rečeno, neznanju.
Izven ringa sem dodobra izsušila denarnico in nekaj ljudi spravila ob živce. Ker nismo imeli ničesar s seboj, sem morala kupiti kar nekaj nepogrešljivih pripomočkov, ko pa mi je zmanjkalo denarja, sem začela naokoli težiti znanim razstavljavcem, da so mi preostalo manjkajočo a nujno potrebno kramo, posodili.
Ring dresura
Najprej je pametno videti razstavo z vidika gledalca, ki želi biti razstavljavec, povprašati izkušene razstavljavce, kako se zadevi streže in si dobro ogledati, kako se razstavlja pasma, kateri pripada vaš lepotec. Vsaka pasma ima malce drugačen način postavljanja, gibanja itd. Ne šparajte jezika in kakšnega izkušenega razstavljavca pobarajte za pomoč pri treniranju ring dresure ali pa se vključite v kakšen tečaj. Naj vam bo že na začetku jasno, da se ring dresura ne tiče samo psa ampak predvsem tistega, ki psa razstavlja. V tem delu se tako človek kot pes učita v enaki meri.
Psa moramo v ringu čim bolje predstaviti
Kaj je cilj ring dresure?
- Usklajenost razstavljavca in psa tako po zunanjosti, kot v gibanju.
- Naučimo se pravil razstavljanja – kako psa pravilno prezentirati sodniku.
- Psa naučimo, kako mora stati, se gibati in ga navadimo, da je miren ob dotikih tujca (sodnika) ter ga ne moti bližina drugih psov in ljudi v ringu.
Oprema v ringu
Razstavljavec
V ringu se ne pojavimo v razvlečeni trenerki in ponošenih supergah, temveč se je potrebno zavedati, da je razstava nekaj, kjer pes in človek tvorita eno celoto.
Oblecite se športno elegantno in sicer tako, da vas obleka in čevlji ne bodo omejevali pri gibanju oziroma si ne boste omislili oprave v stilu japonskega kimona, v katerem se človek komaj premika, potem pa sodnik veselo oznani, da boste v tem oklepu morali preteči štiri kroge. Barva obleke naj bo takšna, da bo estetsko povdarjala psa in ne vas, oziroma vaju ne bo zlila v eno neprepoznavno gmoto.
Primer: če razstavljate črnega psa, nikoli ne oblecite črne obleke, ampak nekaj svetlejšega.
Okusi so sicer različni, a kar se mene tiče, kričeče rdeča obleka ravno tako ni najbolj primerna, saj ob njej pes ne samo zbledi, ampak ga enostavno ni več videti.
Ustrezna urejenost razstavljavke povdarja tudi psa
Pes
Najpomembnejša razstavna oprema psa je njegova dlaka. Poskrbite, da bo vsaka kocina na svojem mestu, dlaka primerno urejena, počesana, postrižena (če to standard predpisuje), svetleča, zdrava in čista.
Druga najpomembnejša stvar pa sta ovratnica in povodec. Ko boste na razstavi špijonirali, bodite posebej pozorni, kakšne ovratnice in povodce uporabljajo izkušeni razstavljavci za pasmo, ki je cilj vašega interesa. Pri večini se sicer uporabljajo povodci, ki so podaljšani v ovratnico in so zelo tanki, vendar pa ta oprava nekako ne pride v poštev, če je vaš krasotec pripadnik pasme mastino napoletano. če bi takšnemu psu v ringu nataknili takšno tanko razstavno ovratnico in povodec, potem ste garantirano središče vsesplošnega smeha in posmeha, kar pa verjetno ni vaš cilj.
Zadnji popravki
Ustrezna ovratnica s povodcem za jazbečarja
Obvezen dolg povodec za razstavljanje nemškega bokserja
Razstavna oprema za nemško dogo
Oprema izven ringa
Ni je čez komoditeto, zato začnimo pri njej. Za udobno neskončno čakanje na vrsto si omislite: zložljive stole, mizico, odejo, baldahin (če je razstava na prostem); pes pa bo nujno potreboval: odejo, boks, posodo za vodo in hrano, sprehajalni povodec ipd. Za urejanje pred vstopom v ring pa je priporočljivo, da imate s seboj vse pasje krtačke, glavničke, mizico in ostale lepotilne pripomočke, ki so za vsako pasmo malce drugačni, ali pa imate srečo in vsega tega ne potrebujete, ker je vaš pes kratkodlak.
Glede pasemskih lepotilnih posebnosti se posvetujte s strokovnjakom ali nekom, za katerega veste, da bo vedel.
Kotiček z vsem udobjem
Tako, predpriprave smo obdelali in zdaj je čas, da se odločimo, na kateri razstavi bomo izvedli debu. Ko je to odločeno, se dokopljemo do prijavnice, ki je seveda problem zase, kot sem navedla že prej.
Zdaj je čas, da jo spoznamo malo podrobneje.
PRIJAVNICA
TEORIJA
FCI (Federation Cynologique Internationale) ali po naše Mednarodna kinološka zveza je krovna organizacija; osnova in središče kinološkega dogajanja, pa naj gre za vzrejo, rodovnike, razstave, tekmovanja itd. Tu se bomo seveda osredotočili na razstave.
Pa si oglejmo spletno stran te organizacije: FCI (znanje tujega jezika obvezno).
Ogledali si bomo dva ključna podatka:
a.) FCI skupina
Tukaj si bomo ogledali »Standards&Nomenclature«. Zakaj pa? Ker so pasme razdeljene v FCI skupine od I. do X. in ker so pasme na razstavah razdeljene točno po tej delitvi. No, sicer pa boste že videli zakaj, ko boste v roke prijeli prijavnico.
Ali veste v katero FCI skupino spada pasma, ki jo imate doma? če ne, potem se kar veselo vrzite v raziskovanje.
Naj vam olajšam delo... Vem, da je novo snov lažje osvojiti, če je napisana v materinem jeziku... Pokukajte na PASME NA MOJPES.NET-u in raziščite okvirček "bližnjica do pasem", kjer so v slovenščini navedene vse FCI skupine in če kliknete na eno od skupin se vam bodo razkrila vsa imena pasem, ki se skrivajo v posamezni skupini.
b.) Standard
Verjetno ste že slišali za standard. Vsaka pasma, ki je priznana s strani FCI, ima izdelan standard, ki določa eksterierne karakteristike posamezne pasme. če ste na strani FCI našli ime pasme, ki vas zanima, potem ste našli tudi standard, do katerega lahko pridete s povezavo, ki se nahaja ob imenu pasme.
Zapomni si:
- FCI skupino za pasmo, kateri pripada tvoj pes
Razlog:
Na prijavnici je napisano, kateri dan je na vrsti FCI skupina, ki te zanima in kateri sodnik/sodniki bo/bodo sodil/i pasme iz te skupine. Večina razstav je namreč razdeljena na dva dni ali pa sta v dveh dneh dve povezani razstavi (t.i. dvojna razstava) in vedno je tako, da moramo vedeti, kateri dan je na vrsti naša FCI skupina in kje. Prepričana sem, da vam ni v interesu priti na sicer pravi kraj a na napačen dan, oziroma je dan pravi a kraj ni. To pomeni, da je bil ves trud zaman, nastali stroški pa so šli "vbogajme", najhuje pa je, da nihče ne bo videl vašega psa v vsej njegovi lepoti.
Glede standarda je pa tako - lahko ga osvojite ali pa tudi ne. Vendar, če ga boste ignorirali, potem boste bolj težko realno videli svojega in pa tudi druge pse, kar se tiče pasemskih karakteristik. Meni je sicer kristalno jasno, da je za vas vaš pes najlepši pes na tem svetu (in prav je tako), vprašanje pa je, kako je s to lepoto, ko jo je treba primerjati s standardom.
c.) Znak FCI
Ta znak se pojavlja na vseh dokumentih, ki so "požegnani" s strani FCI in so v skladu z zakonodajo te organizacije, ter so bili izstavljeni s strani članice FCI (zveza, društvo, klub,...) Torej, ta znak mora biti na rodovniku vašega psa in tudi na prijavnici, s katero boste psa prijavili na razstavo.
Naša državica je v kinološkem smislu del velike družine FCI, torej morajo vsi uradni dokumenti in dogodki imeti znak FCI, drugače se z naslovi lahko obrišete pod nosom.
FCI sicer ni edina mednarodna kinološka zveza, a to je tema, ki jo boste hitro osvojili, ko boste malo bolj konkretno zaplavali v razstavljavske vode.
Vsekakor je tale teorija nekaj, kar je dobro poznati, če ste se odločili razstavljati svojega psa.
Še nekaj malega o plačilu prijavnine
Na prijavnici je navedenih cel kup zneskov in rokov. Glejte 1. rok in znesek, ki se nanaša na 1. rok. Ta je najnižji. Kasneje, ko se boste odločili plačati prijavnino, dražja bo.
Zelo pomembno!!
Vaš pes mora biti redno cepljen proti steklini in cepljenje mora biti vpisano v njegov potni list.
PRAKSA
Ko se odločite, da se boste udeležili neke razstave, poiščete prijavnico na internetu, razstavi ali pa kontaktirajte organizatorja.
Potem pride na vrsto administrativni del:
- Vzamete v roke rodovnik in na prijavnico prepišete zahtevane podatke.
- Napravite kopijo rodovnika.
- Na prijavnici je navedeno, kateri dan ste na vrsti (če gre za dvodnevno razstavo) in kateri sodnik bo sodil pasmo, katere predstavnik je vaš pes.
- Na prijavnici je tudi navedeno, koliko znaša prijavnina in račun, kamor je potrebno izvesti nakazilo.
- Pravilno izpolnjeno prijavnico skupaj s kopijo rodovnika ter kopijo potrdila o plačilu pošljite na naslov, ki je naveden na prijavnici.
Razstava – kaj je to?
To je prireditev na kateri dobiš pisno potrdilo, podpisano s strani sodnika in požigosano s strani Kinološke zveze, da je tvoj pes najlepši predstavnik pasme ali pa zgolj dovolj dober približek.
Najprej moramo vedeti kaj je osnovni cilj razstavljanja – to je pridobivanje kandidatur za šampionat države, v kateri razstavljamo.
Kako deluje razstava?
Da bi lahko psa razstavili na neki razstavi, je potrebno predhodno ugotoviti, kje razstave so in kako cela stvar poteka. če bi takrat, ko sem se začela zanimati za razstave, obstajal internet in članek PRIPRAVE NA RAZSTAVO, bi bilo vse skupaj mnogo lažje. Tako pa... smo šli po dolgi in trnovi poti.
Kje se skrivajo razstave?
Razstave se čisto nič ne skrivajo in so po celem svetu skozi vse leto. O panika!!! Ne, ne, nobene panike. Internet je res ena tako simpatična stvar, kjer najdeš skoraj vse, tudi sezname razstav in prijavnice. Za začetek se osredotočimo na območje Slovenije. Ampak kje začeti?
Poglejte na spletne strani
- KZS (Kinološka zveza Slovenije)
- Mojpes.net
Tu boste našli datume in lokacije razstav in pa tudi prijavnice. Videli boste, da je razstav kar precej in takoj se pojavi vprašanje: "Ali moram zdaj biti na vseh?" Ne, nikakor ne.
Na koliko razstav moram iti?
Na prve razstave boste verjetno šli bolj zato, da spoznate, kako razstava deluje. Osnovno vodilo razstav je pridobivanje kandidatur za takšne in drugačne šampionate. V katalogu, ki ga boste prejeli ob vstopu na razstavo, je na začetku vedno napisano, kakšni so pogoji za pridobitev šampionatov države v kateri razstavljate. Pogoji pa so takšni, da morate v določeni državi pridobiti določeno število kandidatur. Saj, vem, kaj se vam mota po glavi... Ne bo šlo!! Na vsaki razstavi lahko vaš pes dobi le eno zahtevano kandidaturo.
če je pogoj za pridobitev šampionata neke države in je tam navedeno, da mora v tej državi pridobiti štiri kakditature, potem je neminovno, da boste morali iti na vsaj štiri razstave.
ZDAJ PA ZARES
Sredi noči zbašete sebe, sopotnike, psa in vso nujno potrebno navlako v avto in veselo na pot. Nikoli in nikdar pa s seboj ne pozabite vzeti potrditev prijave, ki jo dobite od organizatorja, ter rodovnika in potnega lista vašega psa.
Na prireditvenem prostoru najdete idealen parkirni prostor. Kasneje, ko boste prispeli na cilj, manj idealen parkirni prostor boste našli.
Na vhodu boste prejeli katalog razstave in številko, ki jo morate imeti pripeto na vidnem mestu, ko vstopate v ring.
Najprej poglejte v katalog. Tam boste našli mikrolokacijo ringa, v katerem boste razstavljali vašega psa. Ponavadi je v katalogu vse jasno napisano, če pa ni, oziroma se ne znajdete, potem kar korajžno zamorite tistega, ki vam je dal to papirovje. Tako, zdaj ko veste kam, se utaborite blizu ringa. Bodite pozorni na vrstni red in potek dogodkov v ringu, ker če boste zamudili tistih pet minut, ki so vam namenjene, ste razstavo zaključili, brez da bi stopili v ring. Ko vas vodja kroga pokliče, morate biti že pripravljeni in vstopiti na sceno. Nikar si ne domišljajte, da vas bodo iskali po bifejih in pasjih straniščih in z vsemi častmi pospremili v ring. če vas ni, vas ne bo nihče iskal in show bo šel naprej brez vas.
Z malimi angleškimi hrti čakajo na vstop v ring
Ko sem nekako prebrodila vse te začetniške krče in sem se na razstavo končno pripravila kot je treba, je prišel drugi šok in spet sem bila na začetku. Namreč, spet mi ni bilo nič jasno in spet so mi dokazali, da se nisem pripravila dovolj dobro.
Z mojim lepotcem sva v ringu blestela in pometla s konkurenco. Usta sem imela raztegnjena od enega do drugega ušesa in že sem se videla, kako naročam poseben prevoz za vse pokale in nagrade, ki jih bomo odpeljali domov. Pa se je moj nasmeh začel prav pošteno kriviti v čudno grimaso, ko je začel sodnik govoriti v čudni latovščini in neznanih kodah. Šlo je nekako takole: odlično I, CACIB, BOB. Potem je vodja kroga nadaljevala: počakajte na BOG, prepričana pa sem, da boste danes prišli tudi v BIS. "Kaj je govoril sodnik? Koga naj počakam in kam bom morala iti?" je bučalo v moji glavi.
Oh, kje je bil takrat članek o PRAVILIH OCENJEVANJA, ki bi pomiril moje drgetajoče srčece.
Tako..., prišli smo do srža razstave. Vsa ta latovščina in kratice so tisto, kar boste želeli slišati iz ust sodnika. Zelo hitro boste razvozlali ta zakodirani jezik razstave in srce vam bo veselo poskočilo vsakič, ko se bo sodnik obrnil k vam, vam podal roko in pomenljivo sporočil skrito kodo CAC, CACIB ali BOB...
Priznam, da mi niti danes, po tolikih letih razstavljanja, še ni čisto vse jasno, kar se tiče razstav, a povem vam, vem ravno dovolj, da na razstavah uživamo prav vsi. Predvsem pa na razstavo pridem zato, da vidim svoje prijatelje in znance in da malo pokažem svetu, kakšna pasja lepota se preteguje po mojem kavču.
Pes, ki ga imam sedaj, je že osvojil nekaj šampionatov, letos je postal evropski prvak v lepoti, a v svoji kartoteki ima tudi dve oceni prav dobro. To vam povem zato, da se pripravite na vse - od tega, da bo letel ven s slabo oceno, do tega, da bo povsem zasenčil vse ostale prisotne pse. Vse je odvisno od razpoloženja psa in razstavljavca, od sodnika, dneva, položaja zvezd in še mnogo je razlogov, ki so odločilni pri uspehu ali neuspehu na neki razstavi.
Želim vam veliko uspehov na razstavah!!!
Ko pa boste nekega dne jezni na sodnika, ker je po vašem mnenju psu dal neupravičeno slabo oceno, se spomnite name, ko sva s psom letela iz ringa s prav dobro oceno zaradi tega, ker... je bil pes nesrečen v ringu. Mi pa smo nič prav nesrečno zapustili razstavo in si privoščili pregrešno dober sladoled na Salzburškem gradu.
Preden čisto zaključim, pa vas vabim, da si malo ogledate STRANI kjer je ogromno fotografij, ki nazorno kažejo, kako in kaj okoli razstav.
Avtorica Andreja Herceg
Foto arhiv mojpes.net
|
