Poraba občinskih sredstev v slovenskih zavetiščih v letu 2012
Letos sem že tretjič pripravila pregled prenosov občinskih sredstev v slovenska zavetišča za zapuščene živali. Za leto 2010 ga najdete tukaj, za leto 2011 pa tukaj.
Vsi finančni podatki so pridobljeni s pomočjo Supervizorja, spletne aplikacije za spremljanje izdatkov javnih institucij. Navedeni stroški niso vsi stroški občin, ki jih imajo z zapuščenimi živalmi, saj marsikatera občina sodeluje direktno s katero od lokalnih veterinarskih ambulant, predvsem pri oskrbi prostoživečih mačk. Tako je na primer Mestna občina Velenje v letu 2012 plačala 1.771,68 € Veterini Šoštanj d.o.o., 2.864,34 € pa Toplici, centru za zdravljenje živali Topolšica, Občina Piran pa v istem letu 6.000,12 € Veterinarski ambulanti d.o.o. Koper. Za druge občine nisem iskala direktnih plačil veterinarskim ambulantam.
Iz podatkov, ki so objavljeni v Supervizorju, se sicer da narediti pregled nekaterih podatkov, vendar je nemogoče zajeti vsa zavetišča, delujoča v letu 2012. Upravljanje Zavetišča Maribor je februarja 2012 prešlo z Društva za zaščito živali Maribor na mariborsko podjetje Snaga d.o.o. Za Društvo in za podjetje Snaga d.o.o. je nemogoče izločiti podatke o nakazilih, ki so bila namenjena Zavetišču za živali Maribor, zato podatki za to zavetišče v seznamih niso navedeni. Podobna situacija je pri Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana, ker spada pod Zoo Ljubljana. Njihovo Letno poročilo za leto 2011 lahko preberete tukaj.
V prikazu so zajeta zavetišča:
- Obalno zavetišče - Obalno društvo proti mučenju živali
- Zavetišče Horjul - Zavetišče Horjul, zavod za oskrbo, nego, zaščito in vzgojo hišnih in izgubljenih živali
- Zavetišče Mala hiša - Mala hiša d.o.o.
- Zavetišče Meli - Meli center Repče d.o.o.
- Zavetišče Perun - Perun - Dresura psov Branko Pirc s.p.
- Zavetišče Turk - Turk zavetišče za živali, k.d.
- Zavetišče Vitovlje - Oskar Vitovlje, zavod za oskrbo, nego in vzgojo hišnih in izgubljenih živali
- Zavetišče Zonzani - Tatjana Lenko s.p.
Področja, ki so jih pokrivala posamezna zavetišča v letu 2012:
Na podlagi podatkov o finančnih transakcijah v letu 2012 iz občin v zavetišča je nastala zgornja slika, ki obenem prikazuje tudi prejeta plačila in število prebivalcev, spodnja tabela pa še km2 posameznih območij za vsako zavetišče posebej.
| Zavetišče | Znesek nakazil s strani občin | Število prebivalcev | km2 | | Obalno zavetišče | 120.136,53 € | 85.947 | 385 | | Zavetišče Horjul | 112.731,09 € | 161.956 | 2.043 | | Zavetišče Mala hiša | 101.668,24 € | 119.548 | 1.339 | | Zavetišče Meli | 173.095,88 € | 204.227 | 2.995 | | Zavetišče Perun | 58.875,67 € | 173.608 | 2.233 | | Zavetišče Turk | 90.963,11 € | 90.104 | 1.248 | | Zavetišče Vitovlje | 169.560,02 € | 131.954 | 2.232 | | Zavetišče Zonzani | 145.620,51 € | 339.327 | 2.758 |
Še nekaj posameznih številk za obdobje januar 2012 - december 2012:
| Zavetišče | Znesek vseh transakcij javnih organov | Znesek nakazil s strani občin | | Obalno zavetišče | 129.198,50 € | 120.136,53 € | | Zavetišče Horjul | 119.748,31 € | 112.731,09 € | | Zavetišče Mala hiša | 109.568,44 € | 101.668,24 € | | Zavetišče Meli | 189.822,11 € | 173.095,88 € | | Zavetišče Perun | 59.376,46 € | 58.875,67 € | | Zavetišče Turk | 91.680,22 € | 90.963,11 € | | Zavetišče Vitovlje | 169.560,02 € | 169.560,02 € | | Zavetišče Zonzani | 149.507,48 € | 145.620,51 € |
Nekatere mestne občine, njihovo število prebivalcev in nakazila posameznim zavetiščem v letu 2012, razvrščena od najvišjega do najnižjega zneska:
| Zavetišče | Število prebivalcev | Znesek nakazil | Zavetišče | | MO Koper | 52.212 | 73.591,29 € | Obalno zavetišče | | MO Novo mesto | 35.966 | 55.238,15 € | Zavetišče Turk | | MO Nova Gorica | 32.089 | 47.687,17 € | Zavetišče Vitovlje | | MO Celje | 48.783 | 33.462,25 € | Zavetišče Zonzani | | MO Kranj | 54.781 | 19.183,34 € | Zavetišče Perun | | MO Velenje | 33.199 | 8.492,94 € | Zavetišče Zonzani | | MO Slovenj Gradec | 16.862 | 7.473,55 € | Zavetišče Zonzani | | MO Murska Sobota | 19.409 | 2.488,72 € | Zavetišče Mala hiša |
Ostala zavetišča, delujoča v letu 2012, so:
- Zavetišče Maribor - Snaga d.o.o.
- Zavetišče Ljubljana - Zoo Ljubljana
- Zavetišče Sevnica (deluje od marca 2012) - Veterinarska postaja Sevnica d.o.o.
- Zavetišče Postojna (deluje od avgusta 2012) - Butinar veterinarske storitve d.o.o., PE Postojna
- Zavetišče za mačke Mačji dol (deluje od junija 2012) - Žverca, društvo za pomoč živalim
Finančne transakcije v letu 2012 iz občin v zavetišča za živali - po posameznih občinah (. pdf)
Tokrat lahko dodam še eno tabelo, v kateri so prikazana nakazila občin v zavetišča od januarja 2010 do septembra 2012, poleg tega pa tudi nekaj številk o živalih v zavetiščih v tem obdobju. Podatke o številu živali (KLIK) je oktobra 2012 zbral VURS na zahtevo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje v Državnem zboru RS.
| Zavetišče | jan 2010 - sep 2012 / € (samo nakazila občin) | vrnjenih psov in mačk | oddanih psov in mačk | skupaj vrnjenih in oddanih psov in mačk | vrnjenih mačk v okolje | | Obalno zavetišče | 332.948,32 € | 216 | 745 | 961 | 1320 | | Zavetišče Horjul * | 337.342,89 € | 190 | 924 | 1114 | 1048 | | Zavetišče Mala hiša | 380.312,32 € | 102 | 453 | 555 | 368 | | Zavetišče Meli | 501.039,65 € | 272 | 685 | 957 | 1249 | | Zavetišče Perun | 140.406,65 € | 148 | 189 | 337 | 627 | | Zavetišče Turk | 158.067,36 € | 48 | 241 | 289 | 95 | | Zavetišče Vitovlje | 478.093,72 € | 237 | 480 | 717 | 549 | | Zavetišče Zonzani | 400.177,86 € | 975 | 731 | 1706 | 780 |
* Zavetišče Horjul je v letih 2010 in 2011 delovalo kot s.p., v letu 2012 pa kot neprofitni zasebni zavod. Zajeti so vsi zneski za oba subjekta v navedenem obdobju.
Podatki o številu živali so sicer za kakšno znanstveno analizo vsekakor pomanjkljivi, bodo pa ravno dovolj za razmislek, predvsem v zvezi s stalnimi pozivi nekaterih akterjev na živalovarstveni sceni, da morajo biti zavetišča za živali samo neprofitna in ne zasebna podjetja.
V tabeli zagotovo manjkajo bolne, poginule in evtanazirane živali, razdelitev živali na najdene in oddane v zavetišče, število steriliziranih in kastriranih živali, pa seštevek kilometrov (prevzem živali na terenu) in še mnogo drugega. Nekatere podatke je VURS sicer zbral, vendar le za zadnje obdobje (mesec ali nekaj mesecev), ne pa za isto obdobje, kot podatke vrnjenih in oddanih psov in mačk, ter vrnjenih mačk v okolje. Nekaj teh, in še drugih podatkov za krajša obdobja, najdete na spodnjih povezavah.
Za jasnejšo predstavo bi bilo potrebno dodati tudi nakazila iz občin v razne veterinarske organizacije (recimo, iz treh obalnih občin je bilo v obravnavanem obdobju Veterinarski ambulanti d.o.o. Koper nakazano skupaj 39.814,40 €, iz MO Velenje pa v istem obdobju Veterini Šoštanj d.o.o. in Toplici, centru za zdravljenje živali Topolšica skupaj 15.619,00 €), iz česar bi sploh lahko videli, kaj se v občinah na področju zaščite živali dogaja in kolikšni so resnični občinski stroški za zapuščene živali.
Prostoživeče mačke se odlovi, v veterinarski ambulanti sterilizira/kastrira in izpusti nazaj v okolje. Po pravilih bi moralo to početi zavetišče. Iz prakse vemo, da temu ni tako. Nekatere občine delajo direktno z veterinarskimi ambulantami, da se izognejo transportnim in drugim zavetiškim stroškom. Pri gledanju zgornjih številk nam je ob misli na zneske veterinarskih ambulant lahko hitro jasno, da zgornji podatki niso enostavno primerljivi, saj so stroški za mačke iz kolone 'vrnjenih mačk v okolje' lahko vkalkulirani v znesek iz kolone 'nakazila občin', lahko pa ne. Večina občin namreč dela z zavetišči in ne mimo njih direktno z veterinarskimi ambulantami. Kot lahko sklepamo iz podatkov o nakazilih koprski veterini, ti stroški v zneskih, ki so jih obalne občine nakazale Obalnemu zavetišču, niso všteti, kar daje slutiti, da se nanaša znesek iz prve kolone predvsem na številko v koloni 'skupaj vrnjenih in oddanih psov in mačk', ne pa tudi na kolono 'vrnjenih mačk v okolje'. Ali v tem primeru sploh ne moremo šteti števil v okolje vrnjenih mačk k številu v zavetišču oskrbljenih živali, ali pa bi morali k znesku nakazil dodati še nakazila veterinarski ambulanti, kar oboje takoj spremeni sliko o tem, kako 'poceni' ali kako 'drago' je kakšno zavetišče.
Za širšo oceno o tem, ali je za občine ceneje lastno (javno, neprofitno, v upravljanju društva) ali zasebno zavetišče, je treba pogledati tudi posamezne organizacijske oblike zavetišč. V našem seznamu edinemu neprofitnemu zavetišču (v upravljanju društva za zaščito živali) ni potrebno skrbeti za veliko drugega, kot za živali in tekoče obratovalne stroške. Izgradnjo zavetišča so financirale občine, investicije so na plečih občin, zaposleni imajo plače zagotovljene z občinskimi pogodbami, ni jim potreben nastop na 'trgu' in pridobivanje novih občin, oz. ustrezno delovanje za podaljšanje že obstoječih pogodb z občinami ... Zasebniki so najprej morali s svojim denarjem zavetišča zgraditi, zdaj pa morajo poleg skrbi za živali in pokrivanja tekočih stroškov poskrbeti tudi za financiranje plač, naložbe v objekte in opremo, obvezna vozila ..., pa tudi obstati morajo na trgu, čemur rečemo tudi 'konkurenca'.
Obalno zavetišče je trenutno edino zavetišče, ki ni v zasebni lasti in upravljanju in je mogoče zanj pridobiti kakšne konkretne finančne podatke na spletu. Žal konkretnih podatkov o živalih ni, recimo datum najdbe oz. čas bivanja v zavetišču, kraj najdbe in podobno, v opisih je pogosto razumeti, da gre za lastniške in ne najdene živali ... Če pogledamo število živali, majhnost območja, ki ga pokrivajo, in če vemo, kako poteka njihovo financiranje, ter primerjamo z ostalimi občinami in zavetišči, lahko manipuliramo, da je to zavetišče za občinske proračune dražje od večine zasebnih zavetišč, živali pa so po izjavah vodstva zavetišča pogosto v neprimernih pogojih (mraz, premalo prostora, neustrezni prostori ...).
Že nekajletne težave Zavetišča Maribor so znane. Zavetišče je bilo zgrajeno z velikim občinskim denarjem in oddano s koncesijsko pogodbo lokalnemu društvu, ki je poleg finančnega potopa poskrbel tudi za neustrezno oskrbo živali (neogrevani prostori, pomanjkanje zdravil, hrane, sredstev za veterinarsko oskrbo ...; izjave takratnega društveno-zavetiškega vodstva v medijih). Po nekajmesečni agoniji je bilo dano v upravljanje občinskemu javnemu podjetju. Že samo iz tega lahko sklepamo, da Zavetišče Maribor ni bilo in najbrž tudi sedaj za občino ni poceni (žal na spletu ni nobenih finančnih podatkov). Za razumevanje zahtev današnje živalovarstvene scene po ukinitvi zasebnih zavetišč je zanimiv podatek, da so bile med mariborskimi aktivisti tudi javno izražene zahteve do mariborskega župana, naj jim plačuje stroške in jih pusti na miru v zavetišču, da delajo, kar hočejo.
Zavetišče Ljubljana je v vseh pogledih zagotovo posebno. Kolikšne stroške ima Mestna občina Ljubljana z njim, si lahko vsak sam pogleda v njihovih letnih poročilih (2010, 2011). Veliko vprašanje je, koliko občin v Sloveniji bi bilo pripravljeno financirati tak model zavetišča za živali, kot je ljubljansko?
Na drugi strani imamo celo vrsto zasebnih zavetišč, ki so vsa ves čas pod nadzorom VURSa in delujejo ter imajo po njihovih navedbah ustrezne pogoje oz. VURS poskrbi, da se pogoji izpolnijo, v kolikor so kje kakšne pomanjkljivosti. Kot tudi vidimo iz VURS-ovih številk, da se živali sprejemajo, oskrbujejo in oddajajo, evtanazije pa so zelo redke. In nenazadnje, nobeno od zasebnih zavetišč po medijih ne poziva občin, da so dolžne rešiti njihove probleme, kar smo pri društvih že videvali.
Za kaj se nam pravzaprav menda gre? Za to, da so živali oskrbljene, da sistem deluje, da se stanje rešuje in število zapuščenih živali zmanjšuje (tudi z delovanjem nas vseh), pa tudi za to, da se zvišuje nivo zavesti o odgovorni oskrbi živali med celotnim prebivalstvom države. In seveda, da stroški v občinah ne naraščajo zaradi interesov posameznikov, temveč se kratkoročno povečajo kvečjemu v funkciji dolgoročnega zmanjševanja prav teh stroškov. Zadnji stavek v resnici pomeni, da bi bile smiselne kratkoročne občinske finančne injekcije v tisk letakov za vsa občinska gospodinjstva in/ali v akcije sterilizacij/kastracij tudi lastniških živali, v medijske objave, v delavnice in seminarje in podobno, kar bi dolgoročno zmanjšalo število skotenih in zapuščenih živali, nikakor pa ne v financiranje izgradnje mnogih zavetišč in njihovega delovanja.
V časih, v katerih živimo, si ne znam predstavljati zahtev po 'državnih', 'občinskih' ali drugače 'javnih' zavetiščih za živali. Kdo jih bo financiral? Občani? Strici iz Amerike? In zakaj bi jih financirali? Če bomo samo malo pomislili, bomo videli, da se je svet obrnil narobe - sama vidim osnovno nalogo društev v osveščanju in izobraževanju, torej pri preventivi – na samem začetku, s ciljem, da bo prihajalo do čim manj zapustitev živali in da bo s tem potreba po mestih v zavetiščih in po občinskem denarju vsak dan manjša. Skrb za zapuščene živali – torej kurativa - je v tej državi naložena zavetiščem. Na vseh drugih življenjskih področjih je vsem jasno, kaj pomeni preventiva, le tukaj se zatika in se namesto z izboljševanjem razmer na izvoru problema nekateri raje ukvarjajo s sistematičnim diskreditiranjem zasebnih zavetišč in s konkretnimi 'reševanji' posameznih živali iz zasebnih zavetišč. Narobe obrnjen svet. Ali pa so v ozadju samo neki povsem osebni interesi?
Kako jaz vidim naloge posameznih skupin akterjev:
- skrbniki živali = morajo odgovorno skrbeti za svoje živali,
- društva = morajo seznanjati prebivalstvo o pravilnem in odgovornem ravnanju z živalmi ter odkrivati nepravilnosti in pomanjkljivosti (če je potrebno prijavljati, sicer pa jih pomagati odpravljati pri izvoru),
- zavetišča = morajo poskrbeti za izgubljene, zapuščene in odvzete živali,
- občine = morajo pokrivati stroške za živali, najdene na njihovem območju, poleg tega pa je njihova naloga, da skrbijo za nadzor nad porabljenimi sredstvi, ter za izboljšanje razmer na svojem območju (sodelujejo z društvi pri osveščanju in izobraževanju lokalnega prebivalstva)
- država (ministrstvo, nadzorni organi ...) mora poskrbeti za pravne podlage (zakoni, pravilniki), za nadzor in za sankcioniranje nepravilnosti.
Ne vem, čemu služi 'skakanje' iz ene skupine v drugo, oz. brez pooblastil opravljanje dejavnost drugih. Vsak posameznik lahko ustanovi firmo (tudi neprofitno, trije lahko ustanovijo društvo), financira izgradnjo zavetišča za živali, pridobi ustrezno dokumentacijo za delovanje in začne z delom bolje, predvsem pa ceneje od vseh drugih. Finančnih, delovnih, moralnih in drugih obveznosti nima nihče (tudi živalovarstveniki ne) pravice prelagati na ramena drugih. Namesto da se vedno zahteva od zasebnih zavetišč, da na svoje stroške skrbijo za živali tudi po 30. dnevu bivanja živali v zavetišču, in namesto da se od poslancev in občin zahteva uzakonjenje podaljšanja tega bivanja na 90 dni (brez vsakršnih finančnih načrtov), naj se posveti več energije raje manjšanju števila zapuščenih živali, pa bo mnogo več narejenega.
Zgornje je moje mnjenje in moje videnje problematike. Vsak med vami, ki berete ta sestavek, si lahko na podlagi mnogih informacij, ki so nam vsem dostopne na internetu, pa tudi na podlagi vaših lastnih iskušenj in spoznanj (ne samo s področja živalovarstva, temveč tudi vseh drugih področij v življenju) ustvari precej realno sliko, kaj je potrebno v tej državi na živalovarstvenem področju početi in kako najlažje in najbolj učinkovito spraviti razmere v bolj obvladljive okvire.
Zagotovo bo priletel očitek, da govorim le o denarju in stroških, ne pa o ljubezni do živali in zvestobi, ki se vidi v očeh. Žal, kakorkoli bomo obračali, živali od ljubezni, zvestobe in srčkov ne živijo, temveč potrebujejo povsem konkretizirano hrano, veterinarsko oskrbo, svoj prostor, ustrezno socialno okolje in odgovornega lastnika. Predvsem za prvo in drugo vsi potrebujemo denar. če govorimo o živalih v zavetiščih, pa potrebujejo denar še za to, da zavetišča sploh delujejo. Tudi mi vsi potrebujemo plače še vsaj za plačilo položnic, da imamo s svojo živaljo kje bivati, se s čim ogrevati in s čim žival peljati k veterinarju, in ne samo za nakup kruha in zdravil za nas same. Kakšno organizacijsko obliko ima pri tem zavetišče, ni pomembno, da le opravi tisto, kar se od njega pričakuje.
Jana Pahovnik
16. januar 2013
Viri podatkov:
- http://supervizor.kpk-rs.si/, Supervizor, spletna aplikacija za spremljanje izdatkov javnih institucij
- http://www.stat.si/doc/statinf/05-si-007-1001.pdf, Prebivalstvo, občine, Slovenija, 1. januar 2010
- http://www.stat.si/obcineVStevilkah/SpisekObcin.aspx?leto=2011, površina občin
- Poročilo o stanju v zavetiščih za zapuščene živali na območju Slovenije 27. 9. 2012(. pdf)
- Dopolnitev poročila o stanju v zavetiščih za zapuščene živali na območju Slovenije 1. 10. 2012(. pdf)
- Druga dopolnitev poročila o stanju v zavetiščih za zapuščene živali na območju Slovenije 8. 10. 2012(. pdf)
Povezani članki in mnenja:
Finančne transakcije v letu 2012 iz občin v zavetišča za živali - po posameznih občinah (. pdf)Poraba občinskih sredstev v slovenskih zavetiščih v letu 2011Finančne transakcije v letu 2011 iz občin v zavetišča za živali - po posameznih občinah (. pdf)Poraba občinskih sredstev v slovenskih zavetiščih v letu 2010Finančne transakcije v letu 2010 iz občin v zavetišča za živali - po posameznih občinah (. pdf)Odziv ODPMŽ, 28. 8. 2011Bilo bi smešno, če ne bi bilo žalostno ..., 26. 5. 2011Kdo je resničen nasprotnik lokalnim skupnostim?, 12. 4. 2011Standard in nadstandard v slovenskih zavetiščih za živali, 29. 1. 2011Prava resnica o polnih zavetiščih ..., 11. 7. 2010
mojpesForum (dostopno za člane mojpes.neta)
|
