Mi imamo 1 leto starega Saia, mešanca z brak jazbečarjem in kokeršpanjelom, ampak je čist jazbečarski. Ima zelo svetlečo in mehko dlako, tak, da bi ga najraje uporabljala za blazino.
Ful je luštn ko se igra z delčki kosti (stisnjene čreve). Meče jih v zrak, se valja, jo zanalašč vrže dol s postelje, da se potem lahko dere.
Na vikendu ga imamo ves čas spuščenega, ker smo na samem, pa še ni nikamor pobegnil, kljub temu, da rad gre za sledmi srn in drugih živali. Najbolj hudo je ko najde kakšno mrtvo žival ali kar koli drugega, kar smrdi in se potem hoče valjat po tistem.
Vendar moramo zelo pazit, če gre slučajno kdo mimo peš ali z motorjem, ker je res zelo čuvajski.
Vsi smo zelo navezani nanj in on na nas. Najbolj je vesel ko pride kdo domov. Čisto ga poskače in preliže. Najraje liže in grizlja ušesa (naša).
Zakaj, ne vemo. Rad tudi sedi na naslonjalu kavča in gleda skozi okno, sedaj pa veliko prosi, da bi gledal s poličke na balkonu.
Imamo samo problem, ker je zelo boječ, ko ga hoče kdo pobožat, če pa ga gdo ignorira gre kar za njim in ga hoče povohat. otroke pa OBOŽUJE. Ko vidi majhnega otroka se postavi na zadnej tace in hoče k njemu. Seveda mu ne pustimo, da nebi ubogega otroka prestrašil.
Odkar hodiva v malo šolo se je njegovo vedenje ZELO izboljšalo, vendar še ne čisto. Tudi pri psih, ki jih ne pozna ni vedno siguren, še posebej pri večjih od njega.
Jazbečarji so res nekaj ZELO posebnega.
Jana. Vse pravice pridržane.
