Tako prehitro smo te izgubili, ravno, ko smo te najbolj vzljubili.
Luč sveta si zagledala 7.3.2005 in komaj 13 mesecev kasneje (7.4.2006) si tako nesrečno končala svoje mlado pasje življenej.
K nam si prišla lanskega maja. Vsi, prav vsi smo te takoj vzljubili, tudi jaz, ki sem se do takrat bala psov. Prvih nekaj dni se nam je paralo srce, ko si milo jokala, ker si se znašla v novem okolju med novimi ljudmi. Pridno si rasla in postajala vedno bolj lepa, zvesta, prijateljska. Deležna si bila veliko ljubezni in pozornosti, ki si nam jo še v večji meri vračala.
Vpisali smo te v malo šolo, kjer si bila zelo dojemljiva in ubogljiva. Tudi tam si zaradi svoje pameti in elegantnosti izstopala (morda pa se je samo nam zdelo, ker smo bili tako ponosni nate).
Ker si tako hitro rasla si nam vsake toliko časa povzročala skrbi, saj si bila v prvih mesecih precej bolehna, toda nisi se vdala. Zrasal si v pravo lepotico.
Skupaj smo preživeli tvoje prvo poletje in prvo dolgo zimo. Razveseljevala si nas še to zgodnjo pomlad, potem pa je brišel ta grzen usodni petek.
Sončlen lep dan in nič ni kazalo da bi lahko šlo kaj narobe, toda usoda je hotela drugače.
Delček sekunde je bil usoden za tvoje življene,...
Povozil te je avto...
Sedaj počivaš pod drevesi, na kraju kamor si najraje zahajala.
Počivaj v miru.
Vedno boš z nami!! Radi te imamo!!!!
Jana. Vse pravice pridržane.
