Nota, a starejše perzijke kdaj nehajo žalovat, ko izgubijo dom in začnejo skrbeti zase? Vsaj toliko, da bi jedle in pile same, brez prisilnega hranjenja in infuzij?
Odvisno.
Ene so res bolj rahlega karakterja kot druge in če so za nameček bile zelo navezane na svoje bivše lastnike/lastnika, je doba prilagajanja na novo okolje lahko precej dolgo.
Perzijke so precej senzibilne mačke, ki se znajo zelo navezati na človeka in kadar je sobivanje z njim zelo tesno oz. so vse svoje življenje poznale le isto okolje, istega človeka, se lahko ob izgubi le-ga in menjavi okolja ter vsakdanjega ritma, podrejo. Duševna stiska se lahko kaže tudi z apatijo, neješčnostjo, opravljanjem potrebe izven stranišča, hiranjem, padcem imunskega sistema in posledično boleznijo.
Občasno se zgodi, da kakšna mačka spremembe okolja/življenja ne sprejme in jo je najbolje vrniti v znano okolje iz katerega prihaja.
Domnevam, da v tem primeru to ne bo šlo. Morda bi pomagal kakšen predmet (koca, igrača, ležišča) iz prešnjega okolja, enaka hrana, enak ritem hranjenja , nege ... morda kak človek ki ga je občasno srečevala v prejšnjem domu in pozna njegov glas, vonj.
Včasih pomaga tudi, da se ji omogoči čim bolj podobno okolje, kot ga je imela v prejšnejm domu - če je npr. mačka živela v domu, kjer ni bilo drugih živali, je bolje da tudi v naprej živi sama; če je imela prej sama vso pozornost lastnika je tudi za prihodnje bolje, da je v domu, kjer si pozornosti ne bo delila z nikomur ..
Sama imam par takih, ki so že skoraj bolestno navezane name in se je dogajalo, da so v moji odsotnosti prenehale jesti ter postale apatične ... in poznam tako obnašanje. Tekom let sem jim sicer "uspela dopovedati", da se vedno vrnem, vendar moja prisotnost res ni nikoli daljša kot kak teden. Je pa že pravilo, da se v času moje odsotnosti "usujejo" in kaj zbolijo ... diareja, bruhanje so pri nas taki tipični znaki te 'ločitvene stiske.
Tudi ko sem doma, težko prenesejo ločenost - npr da sem v zgornji etaži, one pa spodnji ... Zadovoljne in mirne so, kadar me vidijo.
Z veliko potrpežljivosti in pozornosti bo verjetno tole šlo ... Bi znalo pa trajat, ja.