Moj Bučko in naša Pika...pa še mucka se skrivata nekje...

[dasika]

Vse najboljše medvedek lepi 
Daša in Taja

[moonbeam]

Bučko, vse najboljše    Veliko energije, zdravja polno čašo in poln vrt snega, tapravo šefico pa že tko imaš    Da bi bili še dolgo skupaj 

[branka]

Joj joj joj, kako sem jaz jezna... kolegi od fantovih staršev so Bučku spet dali raznovrstne kosti  , in se mi zdi, da se spet malo slabše počuti, da je zaprt.  Gremo na dolg sprehod, da se bo spraznil. Pa kolikokrat sem jim že rekla, da če jima prinesejo kosti, da naj jih dajo v garažo, in bom jaz zbrala (najbrž vse stran vrgla!). Sedaj sem šla pogledat, in vse kosti, ki so še ostale, vrgla na bližnji travnik. Sprintala sem iz interneta članek, v katerem piše, da kosti NISO primerne za psa, in jih čaka, ko bodo naslednjič prišli k nam.

[branka]

Tudi Piki, sam Pika se normalno obnaša, Bučko pa ravno ne... bolj leži...sam upam, da se fino pokakava, greva na dolg sprehod. Pika gre tudi, pa da vidimo te kakce  upam, da bodo normalni.

Točno tako, sem že razmišljala, kaj ji naj rečem, da ne bom izpadla nesramna, čeprav me v bistvu briga, ampak veš kako je to... rekla jim bom, da sem bila z njim pri veterinarju, in mi je striktno naročil, naj mu ne dajem nikoli več kosti.  NIKOLI VEČ!

[pudelj]

Bučko, upam, da si že ok. Držimo pesti.

[branka]

Jaz sem isto babici rekla, ker je devala Taji vseeeee, v velikih količinah! Pa sem ji rekla, da ima alergijo ( kar je res ) in da se ji zdaj zaradi njene hrane delajo veliki krvaveči srbeči mozolčki + da je veterinar tako naročil! Pač sem malo potencirala zadevo, samo je pa pomagalo! Upam, da se porihtata

Pravilno! Velikokrat ljudje iz ljubezni do živali delajo velike napake, čeprav je ljubezen resnična, nimajo pa znanja. Jaz vem, da imata (še posebej) Bučka in Piko zelo zelo rada, ampak tega več ne bosta mogla delati.

Kako pa se vam vsem skupaj zdi to, da ona dva nimata (to sta meni rekla) psa iz tega razloga, ker jima je preveč žal, da bo enkrat umrl, in se bosta morala posloviti od njega ? Jaz kar ne vem, kaj bi si o tem mislila... Saj nas je vse tega strah, ampak vseeno  imamo pse.

[branka]

Eh, nisem, se mi ni dalo, ker mi gresta (rahlo) na živce, in se ju čimbolj izogibam.  Ja imata enega otroka. Vem pa, da velikokrat vzameta kakšnega psa v varstvo, in ga imata notri. Tudi pustita vsem kolegom, ki imajo pse, da celo sedijo z njimi za mizo. Mal sta čudna patrona, saj pravim, nista žleht, me pa bosta MORALA tokrat poslušati. In si vse tudi zapomniti.

Bučko se še vedno malo slabše počuti... Piki ni pa nič. 

[branka]

Hvala, Lynn, sem jima predala tvoje poljubčke, sploh Bučitu    se takoj boljše počuti  Saj bomo dali čez tole zaprtje, se mi kar smili, ko se napravi da bo kakal, pa pride iz ritke sam en ali dva majhna in popolnoma trda kakca. Saj bo  je pa drugače enako živahen, vleče, je razigran, le občasno ga vidim po njegovih očeh, da ni tak, kot bi moral biti. Joj, te proklete kosti nagravžne...sem jih vse pobrala in vrgla na sosedov pašnik daleč stran. 

Hehe, smo se pa na njegov RD odpravili na lep in dolg sprehod, še sani smo vzeli s sabo. Se vozimo po gozdni cesti, pa rečeva, kaj če bi šla tukaj levo, še nismo bili.  OK, pa pojdimo. In se vozimo nekaj časa, pa reče fant, a ni malo preveč snega, jaz bi kar obrnil. Se peljeva naprej, iščeva primerno mesto za obrnit, primernega mesta nikjer, samo pol metra snega povsod naokoli. In smo nasedli na visok sneg. Avto ni šel več nikamor, samo vrtel je gume na mestu. Potem pa, kaj naj naredimo ? Probam rinit, nikamor se ne premakne, proba fant, enako.  Kaj naj naredimo... Nič, pot pod noge, pa v vas po lopate.  Oddaljeni od prve vasi vsaj 3 km  Hodimo, hodimo, pa zagledamo leseno kočo. Gremo pogledat, če je kdo tam, da bi nama posodil lopate. In res je bil  upravitelj koče je bil slučajno tam!!!  Mi vsi veseli, nama posodi prijazen gospod lopati, in sva šla nazaj na delo, ampak najprej je bilo potrebno še nazaj pridet  po tistem visokem snegu. No, vsaj Bučko in Pika sta imela dolg dolg sprehod.  Med potjo sem razmišljala, da nama ne bo uspelo 0,5 m trdega in zmrzjenega snega odmetat. Prideva do avtomobila, in začneva. Počasi je nekako šlo. Po 1 uri nama je uspelo. Fant je pa potem moral še vzvratno peljat vsaj 1 km, in ciljat na kolesnice. Mi smo šli pred njim peš, da sem ga malo usmerjala. A se nisva zakopala še enkrat ?!  Čisto na vrhu...pa spet lopate v roke, pa gasa kopat  Ja, zdej mi je že smešno, takrat pa mi ni bilo  In smo se končno skopali iz tistega snega, trajalo pa je od 13 ih - 17 ih. Je bila že skoraj tema...potem smo pa samo zaspali, prav vsi štirje.