mojpes.net
o psih pasme galerija forum zaščita živali posvojite psa

Dobrodošel/la, gost. Prosim prijavi ali registriraj se.
ponedeljek, 06.05.2024 : 09:50:35

Prijava z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seanse.
* Domov Pomoč zemljevid po mojpesForumu Prijava Registracija
mojpes.net  |  o psih  |  o psih - razno  |  Tema: DILEMA ob sterilizaciji psičke
Strani: [1] 2 3  Vse   Dol
Natisni
Avtor Tema: DILEMA ob sterilizaciji psičke  (Prebrano 13454 krat)
0 članov in 1 gostov pregleduje to temo.
zlatka
novinec
*
Sporočil: 30


« : sreda, 14.09.2005 : 08:15:15 »

Mogoče bi ta tema bolj spadala v zdravstveni kotiček, ampak moram že na začetku povedati, da je nisem odprla za razpravo z zdravstvenega vidika, temveč zato, da opišem svoje občutke in dileme ob sterilizaciji psičke, kot tudi zato, da vidim, kaj drugi mislite ob tem.
Do zdaj smo doma vedno imeli pse. To je moja prva psička in po nasvetu veterinarja sem se odločila za sterilizacijo pred prvo gonitvijo. Čeprav mi je veliko ljudi govorilo, da je dobro, če ji enkrat pustim leglo, sem se odločila zaupati veterinarju, tudi iz bojazni, da bi sicer spolno zrela, ne pa tudi drugače odrasla psička, že pri prvi gonitvi postala mamica.
Na poti k veterinarju so me začeli obhajati dvomi glede moje odločitve. Je prav, da jo prikrajšam za materinstvo? Je prav, da jo izpostavljam nevarnosti ob anesteziji, strahu in bolečinam?
Lahko mi verjamete, da imam svojo psičko najraje na svetu in če bi lahko, bi sama šla skozi ves proces namesto nje, če bi kaj pomagalo, toda...
Še nikoli v življenju me ni bilo tako strah, kot v času, ko sem čakala, da se zbudi in potem doma, ko smo čakali, da bi končno kaj pojedla ali popila. Ne da se opisati nemira in občutka krivde, ko gledaš svojega ljubljenčka, ki te gleda s strahom in nerazumevanjem, ti pa mu ne moreš pomagati in ne dopovedati, da je to v njegovo dobro.
Kako se vi spopadate s takimi in podobnimi situacijami? Kako bi se vi odločili?

[spremenjen naslov teme; Jana]
Logiran
rožica
rad pišem
****
Spol: Ženska
Sporočil: 420


« Odgovor #1 : sreda, 14.09.2005 : 08:44:26 »

Popolnoma razumem tvoje občutke. Sicer ni šlo za sterilizacijo, je pa šlo za operacijo mojega mešančka Ronija. Ponoči je bil dobesedno raztrgan- napad psov- in smo ga peljali k veterinarju, kjer so ga zašili. Ko smo ga šli čez dve uri iskat, je bil čisto zmeden še od narkoze- kar vleklo ga je na eno stran, komaj je hodil. Tako mi je bilo hudo Cry Ko smo prišli domov, se je ulegel na odejo in takoj zaspal- vsako minuto sem hodila gledat, če je sploh živ- groza!!! Okrevanje je trajalo mesec dni, vmes pa obiski pri veterinarju (še vedno se trese, ko gre v avto- misli, da gremo spet k veterinarju, čeprav gremo samo na sprehod), dva dni ni jedel, potem ti pa za vzpodbudo še pri veterinarju rečejo, da so mislili, da ne bo preživel. Hvalabogu je danes skoraj tak, kot je bil (slabše vidi in sliši, kar je verjetno bolj posledica 15 let, ki jih je že dočakal) tako da mi še danes dela družbo Wink
Logiran
sebi
rad pišem
****
Spol: Ženska
Sporočil: 310


« Odgovor #2 : sreda, 14.09.2005 : 08:57:24 »

Tudi jaz sem psičko peljala na sterilizacijo. Obhajali so me isti dvomi kot tebe: Ali je prav, da jo mučim? Da jo prikrajšam za materinstvo? Ali je prav, da naredim nekaj kar je dobro zame - ali je to dobro tudi zanjo?
Ko je šlo pri veterinarju nekaj narobe (ko so ji vstavljali kanilo, je nisem dobro držala in so ji "prerezali" žilo), sem se tako razjokala, da me je veterinar postavil pred vrata. Če bi mi dovolil, bi jo takrat odpeljala domov... pa je nisem. Tudi potem se mi je smilila...
Danes nimam več slabe vesti. Vem, da sem naredila dobro. Ni mi žal.

Jaz na splošno zelo slabo prenašam stvari, ki se tičejo moje Žiže. Bog ne daj, da je bolana - jaz si vzamem dopust, paničarim, itd. V službi me hecajo, da bi mi mogli omogočiti, da dobim bolniško za psa. Mislim, da me bo vse skupaj stalo kar nekaj let življenja...
Logiran
Drejči
midi
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.862



« Odgovor #3 : sreda, 14.09.2005 : 09:41:42 »

Zlatka,
sterilizacija je rutinska operacija in tvoja psicka bo na nogah kot bi mignil. Naj te ne muci slaba vest, ker si postopala popolnoma pravilno. Miselnost, da psica mora imeti vsaj eno leglo, je za v staro saro.
Odlocitev za leglo mora temeljiti na povsem drugih osnovah, o katerih lahko preberes na forumu.
Lepo pocartaj svojo peso in veliko veselja vama zelim.
Logiran

Moj cilj v zivljenju je...
...biti enako dobra, kot moji psi mislijo, da sem.

Nekateri pravijo, da sem pasja. Prav imajo.
Yo
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 3.836


« Odgovor #4 : sreda, 14.09.2005 : 09:47:19 »

Nehajte se vendar sekirat zaradi tega, ker naj bi bile psice prikrajšane za radosti materinstva. Psi niso kot mi, ljudje in za psice materinstvo niso ravno izlivi čustev.
Predvsem pa ne pomilujte svojih psičk, ko pridejo od veterinarja, ker jim s tem dajete občutek, da je nekaj hudo narobe. In tako dejansko lahko zapadejo v neko "čudno" stanje. Bodite enake kot vedno, pazite samo, da se psičke ne naprezajo, tečejo, skačejo, pa rano opazujte, da boste takoj opazile, če pride do kakšnih zapletov.

Lp, Yo
Logiran
sebi
rad pišem
****
Spol: Ženska
Sporočil: 310


« Odgovor #5 : sreda, 14.09.2005 : 09:54:12 »

Povejte mi kako naj ne pomilujem psičke, ko pridem do veterinarja? Če npr. celo noč bruha, če ne je in ne pije... Če se mi pa tako zelo smili, pa ji ne morem nič pomagati... Pa vem, da injekcija ni nič hudega. Pa vem, da merjenje temperature ni nič hudega... Niti držati je ne morem pri veterinraju. Se bojim, da bom jaz njej kaj naredila in da bo ona meni kaj naredila. Meni se vedno zgodi isto: jok in ven iz ordinacije. Ker veterinar vedno reče, da jo jaz znerviram - pa vem, da je to res. Pomagati si pa ne morem...
Logiran
Yo
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 3.836


« Odgovor #6 : sreda, 14.09.2005 : 09:57:48 »

Sebi, poskušaj se nekako pomiriti, pa boš videla, da bo tudi psička zadevo prenašala bolje.
Načeloma sem vedno za to, da je lastnik ob svoji živali, ko gre za bolj "zoprne" zadeve. Ampak če pa se res ne moreš "skulirat" bi bilo mogoče dobro, da razmisliš, komu bi lahko zaupala, da psičko pospremi pri takih zadevah.
Logiran
Drejči
midi
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.862



« Odgovor #7 : sreda, 14.09.2005 : 10:05:58 »

Po narkozi psu itak ne smes dajati hrane, tekocine pa tudi bolj malo. Bruhanje pocistis.
Po operativnih posegih pri svojih psih vedno poskrbim, da lahko mirno pocivajov svojem koticku, vendar pa so se vedno dovolj blizu, da nimajo obcutka izoliranosti. Pa tudi zato, da jih imam na oceh, ce bi se slucajno kaj sfizilo.
Nikoli jih ne pomilujem, ampak jih pocoham in povem, kako pridni so.
Logiran

Moj cilj v zivljenju je...
...biti enako dobra, kot moji psi mislijo, da sem.

Nekateri pravijo, da sem pasja. Prav imajo.
zlatka
novinec
*
Sporočil: 30


« Odgovor #8 : sreda, 14.09.2005 : 10:46:24 »

No, je treba tudi malo z drugimi očmi gledat...za nekoga, ki gre prvič skozi vse to, ni tako lahko...to verjetno veste.
Saj ne gre za to, da bi bila vsa cmerava. Vseeno pa si ne morem pomagat, da me ne bi skrbelo.
Pri veterinarju jo lahko mirno držim ko greva na cepljenje, saj niti ne trzne, ko ji zapičijo iglo. Ni panike.
Tudi sama sem že morala živalim dajat injekcije, ker sem bila v takem poslu. Vseeno pa tukaj ne gre za to. Tukaj gre za soočanje z dejstvom, da odločaš o svojem psu, kot bi odločal o sebi. Jasno, da pes ne more sam odločati. Vseeno pa neizkušenega lastnika malce grize vest, ko vidi, da kuža trpi zaradi njegovih odločitev.
In, ko se v tvojo vest prikradejo dvomi, ti misli preletavajo tudi nespametni tabuji o tem, da bi psička morala spoznati občutek materinstva,...
Logiran
Yo
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 3.836


« Odgovor #9 : sreda, 14.09.2005 : 10:51:23 »

In, ko se v tvojo vest prikradejo dvomi, ti misli preletavajo tudi nespametni tabuji o tem, da bi psička morala spoznati občutek materinstva,...

Ja, na to kar pozabi. Sem imela pri sebi psico, ko je bila breja, ko je kotila in prvih 6 tednov tudi mladičke. Radosti materinstva? Hm, najprej se je valila kot sod in šla na živce še sama sebi. Potem je kotila. No, hvalabogu brez problemov. Potem je skrbela za mladičke, ki so jo precej utrudili, čeprav sem bila ob njej 24h/dan, ji pomagala in mladiče dohranjevala. Danes oz. že nekaj časa jih ima pa dobesedno poln kufer. Jaz nisem iz njene strani občutila kakšnega posebnega navdušenja nad opravljanjem nalog materinstva. Prej breme.
Logiran
deteljica
rad prihajam sem
*
Sporočil: 1.357


« Odgovor #10 : sreda, 14.09.2005 : 11:44:51 »

In, ko se v tvojo vest prikradejo dvomi, ti misli preletavajo tudi nespametni tabuji o tem, da bi psička morala spoznati občutek materinstva,...

Občutek materinstva??? Shocked, kaj pa je to? 
pri psicah se nagon sproži, ali pa tudi ne Roll Eyes ,  šele, ko so mladički že tam.
Na splošno pa pes nikakor ne more pogrešati nečesa,česar ne pozna. In tudi ni nagnjen k temu ,da bi si belil glavo s stvarmi,ki jih življenju morda zamuja, akakor nekateri homosapiensi,ki jih navdihuje rumeni tisk in fovšija do sosedov, pa razglaljanje o prihodnosti priimka, premoženja  in državne natalitete. Če odšteješ te faktorje, tudi pri ljudeh ostane vglavnem dejstvo, da je glavna radost materinstva dejstvo , da bodo otroci nekoč postali samostojni in se odselili s njihovimi problemi vred Wink Vsaj glede n anataliteto ,ki pade v vseh državah  takoj ,ko je dostopna kontracepcija in možnost odločanja o teh krasotah materinstva.
Zagotovo so pri vseh psih drugi nagoni višje od skrbi za mladičke -npr požrešnost in igra in delanje mladičev, pa še kakšen.
Ker naše psice skoraj praviloma niso vodline v krdelu, je leglo za njih celo nenaravno in moteče.
Logiran
WildAngel
odvisnež
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 754


« Odgovor #11 : sreda, 14.09.2005 : 17:12:28 »

Jaz sem se ob sterilizaciji obremenjevala z vsem drugim (inkontinenca), kot pa s tem, da naj bi bilo to mučenje Sad

Ja, mi je bilo ful hudo, ko so jo odpeljali v tisto sobo in sem jaz mogla iti domov do večera. Gledala me je prestrašano, začudeno in češ: Kaj sem naredila, da si me pustila tu? Takrat sem se res zjokala! Zato, ker psu ne moreš dopovedati kam gre, zakaj gre in da mu želiš le dobro.

To, da bi čutila kakšno slabo vest, ker sem jo oropala materinstva pa haloooo!!?? Ni šans. Ljudje gledamo na to z drugačnega vidika. Prej bi se pučutila, da jo mučim, ko bi jo gledala kako se muči pri kotitvi in kako joka, ko ji odpeljejo mladičke. Psi ne ravnajo razumsko, njim ne "tiktaka ura", ne pogrešajo tistega, kar niso nikoli doživeli, ne razmišljajo o tem, da bi bile mamice....

Hudo mi je, ker ne zastopi, da kaj delam v njeno dobro, nimam pa nikoli občutka, da jo mučim ali prikrajšam za karkoli....

Logiran
Marjetka
odvisnež
*****
Sporočil: 540


« Odgovor #12 : sreda, 14.09.2005 : 17:58:08 »

Pri nas smo tudi ravno pred to dilemo.  Huh Imamo samca in samico - sicer iste pasme, vendar v sorodu. Tamala se ravnokar v omenjenih okoliscinah prvic goni. Do 13. dneva je bil v hisi mir, potem smo morali pa samca predvcerajsnjim odpeljati na drugo lokacijo. Zdaj bo nekaj dni se na pocitnicah, potem pa se vrne in predvidevam, da bo vse po starem. Gonitev je do zdaj potekala presenetljivo nemotece.  Smiley

argumenti ZA sterilizacijo: izognitev morebitni navidezni brejosti, vnetjem in rakavim obolenjem, vecja brezskrbnost za nas

argumenti PROTI: tveganje inkontinence, morebitnih zapletov pri ali po posegu, nekateri omenjajo se slabso odlakanost, debelost...

Nisem prepricana, ce plusi odtehtajo minuse.  Huh Sama gonitev namrec ni problem, saj nas ne obremenjuje in se cutimo sposobni popaziti na psicko. Glede morebitne vzreje pa smo ravnodusni.
Logiran
WildAngel
odvisnež
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 754


« Odgovor #13 : sreda, 14.09.2005 : 18:30:10 »

Citat
Nisem prepricana, ce plusi odtehtajo minuse

odvisno od primera do primera. naša je imela tako hude brejosti, da druge možnosti ni bilo. sedaj je spet vesela, živahna, zdrava. pa še manj možnosti za raka ima. glede zapletov pa: če jo pelješ k dobremu veterinarju sigurno ne bo zapletov, saj gre za rutinski poseg.

v mojem primeru plusi odtehtajo minuse in to z veliko premočjo!
Logiran
deteljica
rad prihajam sem
*
Sporočil: 1.357


« Odgovor #14 : četrtek, 15.09.2005 : 07:48:57 »

Pri nas smo tudi ravno pred to dilemo. Huh Imamo samca in samico - sicer iste pasme, vendar v sorodu. Tamala se ravnokar v omenjenih okoliscinah prvic goni. Do 13. dneva je bil v hisi mir, potem smo morali pa samca predvcerajsnjim odpeljati na drugo lokacijo. Zdaj bo nekaj dni se na pocitnicah, potem pa se vrne in predvidevam, da bo vse po starem. Gonitev je do zdaj potekala presenetljivo nemotece. Smiley

argumenti ZA sterilizacijo: izognitev morebitni navidezni brejosti, vnetjem in rakavim obolenjem, vecja brezskrbnost za nas

argumenti PROTI: tveganje inkontinence, morebitnih zapletov pri ali po posegu, nekateri omenjajo se slabso odlakanost, debelost...

Nisem prepricana, ce plusi odtehtajo minuse. Huh Sama gonitev namrec ni problem, saj nas ne obremenjuje in se cutimo sposobni popaziti na psicko. Glede morebitne vzreje pa smo ravnodusni.

Naj ti malo zmanjšam veselje-kadar se psica prvič goni, ta gonitev le ni tako izrazita in dišeče ,kakor naslednje. Se pravi, da lahko pri samcu pričakuješ vedno večjo veselico ob vsaki naslednji gonitvi- če je seveda pravi mačo.
Ni pa nujno, ker domači samec velikokrat tudi ne poskuša zaskočiti domače samice- predvsem ,če sta v sorodu, a to je bolj izjema kot pravilo. V vsakem primeru pa samec,ki živi s psico -predvsem okoli gonitve , postane do nje bolj zaščitniški,kar lahko privede do sporov z drugimi samci.
Sicer pa je neprijetno tudi dejstvo, da moraš samca dajat v penzion vsako gonitev- vsaj zame bi bilo.
No, sicer pa imam jaz navadno eno ali dve samici in tri samce, pa ni bilo kakšen posebne krize nikoli, navdušena pa tudi nisem nad temi obdobji. Dejstvo je ,da je življenje takrat bolj zapleteno in da samce zadeva bolj ali manj moti.
Glede škodljivih učinkov- jasno, da je vsak poseg nek rizik, a spet ne tolikšen, da bi se bilo vredno vznemirjati , če je psica zdrava. Tudi inkontinenca ni takoo pogosta , ve se pri katerih pasmah pogostejša.
To, da se psica zredi - ja če ji daš preveč jest in jo premalo teraš in izključno od tega. in to če je ali pa če ni sterilizirana .Sicer pa nič hudega, če porabi manj hrane- pač malo prišparaš, kvalitetna hrana je draga.

Tole o dlaki je pa "bull shit". Predvsem , če odstranijo le jajčnike, je raven hormonov skoraj enaka kakor pri psicah v času ,ko se ne gonijo. Celo obratno je- nesterilizirane psice zaradi hormonskih nihanj v ciklusu bolj varirajo v odlakanosti, kakor sterilizirane.
V kolikor ima torej naša psica najmanjše težve v zvezi z gonitvijo( navidezne brejosti, izrazite krvavitve, psihčne motnje) ali delovanji hormonov in v kolikor nas skrbi možnost razvoja vnetja maternice ali raka na seskih in rodolih ( genetska podvrženost , če so take težave imele mama, babica ali sestre)  je poseg zelo pozitiven. Če ne mislimo imeti legla je vprašanje bolj zakaj ne bi streilizirali?
Če mislimo imeti leglo in imamo istočasno samca pa seveda obstaja tudi možnost kastracije samca.
Logiran
Strani: [1] 2 3  Vse   Gor
Natisni
mojpes.net  |  o psih  |  o psih - razno  |  Tema: DILEMA ob sterilizaciji psičke
Skoči na:  

domov | o psih | pasme | galerija | forum | zaščita živali | posvojite psa | piškotki | admin | splošni pogoji

2000-2023 Jana. Vse pravice pridržane.
Vsako kopiranje vsebin ali njihova uporaba v nasprotju s
splošnimi pogoji uporabe mojpes.neta je prepovedana.
Powered by SMF 1.1.20 | SMF © 2013, Simple Machines