Hvala, hvala
¨
Nam se kar dogaja.....
Ivy je še naprej zelo vzorna bolnica, tako je dohtar še naprej zadovoljen s celjenjem kosti. Fiksator bo imela verjetno še kaka dva tedna, potem pa - če bo vse ok - gre ven. Na mirovanje se je navadila, na dodatno crkljanje pa seveda tudi. Da hodiva po tanovem na sprehod skoraj vedno z dvema mačkama za ritjo, se ji zdi sila imenitno in je potem, kadar ni nikogar, kar malo zmedena in stalno gleda nazaj.
Kokica.
. Mački se tudi bucajo ob njo, kar seveda prej ni bilo možno, saj pomeni neposredna bližina Xene za mačke nevaren adrenalinski šport, ki pa se ga pametne muce nekako nočejo loititi.
. Kadar je zunaj dež in mokro, moram fiksator dodatno zaščititi, kar pomeni še 5 minut dodatnega dela, ker pri vsem tem intenzivno sodeluje tudi hišni prostoživeček Mišo. V bistvu so z Ajvičkino poškodbo še največ pridobile - zunanje mačke!
Danes imamo v hiši tudi slavljenca, saj je
tamau Fižou dočakal prvo petletko. Upam, da bo z nami vsaj še dvakrat toliko in upam, da mu popoldne ne bom pozabila primerno voščiti, kar zanj pomeni, dati mu kak spešl priboljšek ali karkoli drugega za pojest.
Fant je drugače priden, nimam pripomb, se je pa, odkar smo na vasi, precej "uglasil" s sosedovim nemcem, čuvajem, kar pomeni, da kadar se oglasi Reksi (kar je cca 316-krat na dan), se z veseljem oglasi tudi naš hišni mini "nemc"!
Pa zgleda, da bomo v prostoživeči floti pridobili novega člana, saj sem pred kratkim uspela zajeti in ob družinske "dragulje" spraviti največjega (meni poznanega) VAŠKEGA LOVERJA, kar mi je sprva precej zameril, zadnje dni pa se kar precej okoli nas mota.... tudi na en sprehod v gozd nas je že spremljal, pa očitno je skužil, da ga želim malo porediti, saj je bil zaradi očitno slabih pogojev kar revež, pa še zobje so ga matrali, tako da zdaj z veseljEm počaka večerjo. Kam to pelje, pa vemo....
Jana. Vse pravice pridržane.
