Lučka potrebuje pomoč

[Smetka]

Toga, Lučka je trenutno v precej boljšem stanju kot zadnjič. Morda je pravi čas za nekaj obiskov zaporedoma....če imate čas in voljo. lp

[Smetka]

Super, lp.

[Rincy]

Oprostite moji nevednosti,ampak kaj naj bi pomenila posvojitev na daljavo? 

Drugače pa upam,da se bo Lučki stanje kaj izboljšalo.

lp,
Nina

[Smetka]

Posvojitev na daljavo: www.zavetisce-horjul.net. Lp

[sarabenji]

Lučko spremljam od začetka. Slišala sem jo kričati od bolečine. Videla, kako se je ogibala vseh in vsakega.  Na lastne oči sem videla, kako se je začela do Smetke vesti drugače, jo je sprejela. Tako kot tudi druge kosmatince. Doživela sem tudi, da je kdaj pomahljala z repom tudi meni, ki v njenem življenju ne pomenim nič... Redek preblisk, ko se je z napol znanimi ljudmi uspela sprostiti do te mere, da je komunicirala kot ostali, nestravmirani psi. Glede na njeno začetno stanje, je to ogromno!

Sama sem pristaš teorije, da je treba živalim pustit čas, da gredo čez svoje travme. In ne obupat. Seveda bodo to vedno ostale posebne živali, tako kot recimo vojni veterani, ki vsako noč sanjajo grozote, ki so jih doživeli. A napredek je možen tudi po več letih. Kar tu pišem, ni le teorija, saj se je v praksi z divjimi mački večkrat izkazalo, da se socializacija lahko ''zgodi'' tudi takrat, ko po nekaj mesecih že obupaš, da boš lahko žival kdaj pobožal. Ali pa se ti mačka, ki se nikakor ne pusti božati po trebuhu, po treh letih ''premisli''.

Socializacija takih živali je pač tek na dolge proge. Lučka verjetno še ni za v nov dom. Oziroma se bo kmalu pokazalo, kako je s tem. In če ne bo za v nov dom, se je tja pač ne sili. Če pa bo nekega dne ''zrela'' za odhod, se še vedno lahko ponovno začne iskat posvojitelje. Pokazala bo pa sama, kam se bolj nagiba. In Smetka bo znala še kako dobro ''prebrati'', kaj je v Lučkinem interesu.

Na dnevu odprtih vrat je gospodična Lučka kazala veliko zanimanje za smetanove tortice in sladkosnednost je bila tako velika, da sem bila deležna posebne časti, ko mi je nekajkrat zapored obliznila dlan, v kateri je bilo za čajno žličko smetane. Sicer so najini fizični kontakti zelo redki, zato sem bila kar presenečena, ko je tako veselo jedla iz moje dlani. Precej po tem smo še nekaj brkljale tam okoli, pospravljale mize, zlagale zadeve v avte in takrat je Lučka sama od sebe prišla čisto blizu mene, ki sem čepela na tleh, in imela je prav nagajiv nasmešek. Ko sem jo ogovorila, ni umaknila pogleda, ampak je prijazno zanihala z repom. Sicer le enkrat, a ker vem, za kakšno zadržano damo gre, sem se počutila prav počaščena. Zaupanje gre tudi skozi želodec, to ni nobena skrivnost. In Lučka ni ''imuna'' na te zadeve. Zato imam trdno upanje, da njena osebnostna preobrazba še zdaleč ni zaključena. In mislim, da Smetka glede tega - pa ne le pri Lučki - dela čudeže.

Me pa ob vsaki misli na Lučko, njene fizične bolečine in psihične travme, nenazadnje na stroške z njenim zdravljenjem in vzdrževanjem, poprime sveta jeza... Zakaj? Odgovor se skriva v prvem stavku te teme...

[Smetka]

Toga še prihaja, pa ne samo zaradi Lučke...Lučka ostaja pri nas, morda za vedno, morda pa bo kdaj prišel tudi čas, ko bo pripravljena za odhod v nov dom. Lp vsem.

[ostrzek]

Eh se opravičujem za tole nerazumljivo slovnično klobaso... Vsaj pomen pa je menda jasen? 

odcelegatednamorto ostržka 

[drobtinica]

Vsa čast Togi.
Moja Aisha pa en velik hooooooooooow hoooooooooow Lučki in najina majhna SMS donacija.

Drobtinica