Psička Biba z mladički...

[jončica]

  Bravo!

[TinkaraC]

Bibula, odštevate urice?
T.

[TinkaraC]

Predlagam, da ob odhodu stisnete zadnjo fotko mame in hčerkice, pa gor nalimate, pa bo

[Smetka]

Biba je v novem domu. Vso srečo, punca lepa.

[Bibula]

Evo, kratko poročilo o Bibi... Prvi, upam da najhujši dan je za nami. ko sva jo pripreljala domov, se je najprej punca malo mulala, a vseeno kar hitro prišla po piškotek in ugotovila, da je pred najinim kavčem na dekici udobno :-) malo naju seveda preizkuša in predvsem čuti, da sva zelenkota, ki bi brez Smetkinih in Xeninih nasvetov hitro izgubila nadzor nad situacijo. Na sprehodih je bila pridna, zvečer pa tudi ni bilo problema, ko sva ji pokazala kje je njen prostor. malo smo pocvilili a ob prvem opozorilu nehali. Mojega moža se še malo boji - mogoče ji vzbuja kakšne neprijetne spomine, a z malo nežnosti bomo to premagali. Je pa drugače pridna, včeraj smo se naučili kje je prostor in kar pridno uboga, bomo pa še par dni malo cvilili in se učili kje je komu mesto... pa seveda se sprehajamo in sprehajamo, preden najdemo mesto, ki se gospodični dopade ;-)

To je zaenkrat vse iz naše strani - pa pa vsem!

Bibulek, Bibula & Biba

[svrk]

Jebela cesta ljudje, kaj vam je. Po enem dnevu pride taka neproblematična psica nazaj. A ste odgovorni, ali mislite, da se imate še vedno pravico igrati v peskovniku. Kdo vas je vzgajal, kako vas je učil, kje so vaše meje? To je žival, ki je svoje hudo že dala skoz. Novih hudih skušenj ne potrebuje več. Pa ne mi flancat o kakšni kemiji. Ko vzameš psa, je prva stvar, ki ti mora bit jasna, da je to živo bitje, ki ima tudi čustva in strahove in ljubezen in potrebuje toplino in razumevanje.
Jaz sem posvojila zgubljenčka proti vsem pravilom, ki so navedena v temi Posvojitev psa in kako potem. Že drugič sem vzela psa iz želje po psu, na vrat na nos, brez vseh globokih premislekov, ki so tam navedeni. Prvi trenutek, ko je prišel k nam, se je obnašal tako, da so mi rekli, da me ne bodo obsojali, če ga vrnem. Raztrgati nas je hotel, ko smo mu ponudili hrano. Mimo njega se nekaj mesecev nismo sprehajali lagodno, pogrizeni smo bili vsi. Včasih sem v obupu pomislila na končanje zgodbe za tega psa. Pa vendar smo se vsi člani družine zavedali svoje odgovornosti in se podpirali. V družino smo sprejeli maltretiranega psa. Česa vsega je sposoben, ne ve nihče, ko posvaja na tak način, kot smo mi. Ampak, ali smo cmere, ali smo neodgovorni ali ga imamo radi zaradi tistega, kar nam nudi, kadar je dobre volje. Še danes sem hvaležna vsem, ki so nam priskočili na pomoč. Ljubici, Katarini, Metodi, Poloni in forumašem. Sedaj nam bosta pomagala še Dani in Martin. In ne pričakujem, da se bo nehalo. Kužek je tak, kot je. S strokovno pomočjo smo marsikaj rešili in še marsikaj bomo. Ampak predvsem smo za pomoč tudi prosili in jo izdatno prejeli. Tukaj obstajajo zlati ljudje, ki pomagajo kadarkoli in s srcem. Metoda mi je iz Berlina po telefonu narekovala, kaj moram v krizni situaciji govoriti psu in me učila, kako narediti zanko in ga spraviti tja, kamor sem hotela. Ljubica nam je pol ure po tistem, ko smo ga dobili, poslala po emajlu navodila za hranjenje agresivnega psa, Katarina je bila vedno pripravljena pomagati po telefonu in nas je takoj vzela v šolo, Polona je vedno zadela žebljico na glavico s svojimi opažanji in nasveti.
Pa če smo tega psa spravili v relativen red, bi bil pri Bibi lahko izgovor za takojšnjo vrnitev samo zelo huda nesreča v družini. Če temu ni tako, pa naj vas bo sram in še in še sram!

[dog_lover]

Kaj?  Že nazaj?  Ah, ljudje, dajte si raje pliškote nabavit...