Lukec

[Sleepy]

  Mene vedno znova preseneča dejstvo, da za "posebne" kužke ni zanimanja. Iz več razlogov. Eden je recimo ta, da je maloketeri veterinarsko tako kompletno oskrbljen in pregledan kot tej posebneži, drugo pa, da so tej posebneži prav res malo posebni (saj so vsi, ampak posebneži so pa še malo bolj ). Za sabo imajo malce drugačno zgodbo (žal navadno žalostno), ki zaznamuje njihovo življenje in pri večini v resnici lahko začutiš njihovo "hvaležnost", ki jo izkazuje z večjo privrženostjo kot ostali kužki. Poleg tega bi v današnjem kroničnem pomanjkanju časa moralo bit dejstvo, da ne bo smel na dolge sprehode, seveda prednost! In prav nič ne bo trpel, ko bo moral 9, 10 ur preležat nekje na kašnem kavču.

Držim pesti, da bo šlo vse OK tudi z drugo operacijo, tisti pravi, ki tam nekje čaka, pa naj nikar ne čaka predolgo, da ne bo zamudil Lukčeva najbolj smešna leta (no... pardon, tedne in mesece )

[sarabenji]

ja, ampak do takrat, ko se poti križajo, mora pes nekje živeti, nekaj jesti, biti negovan, vzgajan, sprehajan, na čistem itd. nekdo mora vse to postoriti.

v tem primeru smetka.

če še enkrat pogledaš, kaj je napisala:

Kako to misliš, ne obupaj? Ni problem vozit ga gor in dol k veterinarju, kupovat hrano, pratel, frontline, čistit za njim, kupovat material za previjanje, dajat zdravila, razmigavat prste na tački itd. Prišel je 2.11.2006, to je dejstvo. Dejstvo je tudi, da ga od tedaj nihče noče/ne more/karkoli drugega posvojiti. Jaz zgoraj naštetega in še česa ne delam zase, pač pa za njih z namenom, da odidejo oziroma dobijo svoj dom. Tu ne more ostati, to je jasno... in če ne morem oddati niti tistih, ki so brez kakršnih koli težav, potem bo počasi treba priznati, da finančna in moralna podpora peščice ljudi ni dovolj. Ko bodo poleg podpore takšnemu načinu razmišljanja, odnosa in dela sledili tudi rezultati v obliki posvojitev, potem bo namen vsega dosežen. Dokler jih pa oskrbujem zase na tak način, kot bi bili moji, pa ni nikogar, ki bi jih dejansko posvojil...

vse to njej ni problem delat, če se zadeve ne koncu osmislijo s posvojitvijo. pri tem psu se v pol leta to ni zgodilo. ker ni nihče poklical, kaj šele, da bi ugotovili, če je ta oseba primerna... pol leta se morda zdi malo, ampak to pomeni samo za lukca vsaj ene 200 pobranih drekcov, pa, ker so bili mladički, ko so prišli,  vsaj ene 300  ponujenih obrokov, pa vsaj 300 pomitih skled po teh obrokih, pa vsaj 700 izpustov/sprehodov, pa... veliko dela, samo za enega od varovancev.

smetka je, kakršna je in zato zadeve fura v svojem stilu. zelo velikodušno do živali, torej. ampak problem, ki ga je tu načela, je po mojem širši - ne zadeva le njenega zavetišča. zadeva splošno situacijo s posvajanjem živali. zadeva tudi druga zavetišča. in ''silom prilike'' najditelje, ki jim bremena najdene živali nihče ne odvzame s pleč, ker njihova občina nima zavetišča. problem zadeva tudi širše vprašanje nekontroliranega parjenja, katerega posledica je preveliko število živali, ki posledično pomeni polna zavetišča in mnogo živali v neprimernih pogojih bivanja.

ja, spet ena in ista pesem. zlajnana, ampak še kako resnična.

nasmetila sem lukčevo temo, ali pa tudi ne... saj se zgoraj omenjene zadeve še kako nanašajo tudi nanj. če ne bi v drugih zavetiščih njemu konkuriralo toliko mladih ''brezhibnih'' kužkov, bi že bil posvojen. tako pa mali ''kripl'' ostaja pri smetki. kako dolgo še?

po vsej verjetnosti še precej časa. in ves ta čas se bodo nekje nekako spočenjala nova legla, ki bodo zapolnjevala mnoga potencialna posvojiteljska mesta. problem je torej širok, globok, prostran, zapleten, pogojen z odnosom do živali kot dobrine. problem ostaja in čez noč ne bo rešen. osveščanje o tem problemu je ključnega pomena za njegovo reševanje.

naj bo moj ''smetiteljski'' post prosim razumljen kot poskus nekakšnega osveščanja. ker zadeve bere veliko več ljudi, kot se jih v teme javlja.

kužku s špičastim nosom, ki ga na koncu krasi navihan dvobarven smrček, pa seveda želim, da bi se končno tudi zanj našel nekdo... samo in edino zanj. [/color] [/b]

[Smetka]

S tem, da je moje prepričanje mogoče celo malo bolj "radikalno". Prosto mesto namreč zasedejo  tudi mladiči iz najboljših legel  kontrolirane vzreje. Verjetno je tudi to del širšega "problema" ali pa našega sprejemanja okolice - ko so nekaj vredne le stvari, ki so "firmate".

Kakšno bogokletno razmišljanje  . Da je pes prav to: pes? Pa ni samo to... še med tistimi, ki so pripravljeni posvojiti mešanca, nastane zagata. Posvojili bi namreč takega, ki izgleda simpatično, Staške npr. pa ne. Ker je preveč običajna.
Se zelo trudim razumeti razlike med psi in psi in psi in... psi  .
Rodovniški mladiči iz najboljših legel pa najbrž ne zasedajo prostora. Ker tisti, ki bi želel imeti psa iz najboljšega rodovniškega legla, ne bi pod nobenim pogojem in nikoli hotel imeti psa Lukca, ali psa Staško, ali psa Brunda, ali pač katerega koli drugega psa kot tistega iz vrhunskega rodovniškega legla.

[cac]

oooo super novička (tole o domu!), upam in držim pesti da bo res tako

[Nika2]

kaksna lepa novica!! da bi se le tacka po operaciji zacelila, kot je treba!

[Smetka]

Hm. Bo napisala Sara kaj na to temo, sem prepričana. Jaz se javljam le v toliko, da povem, da nočem nikoli več vstajat na dve uri, dudat mladičev brez mam, pobirat še komaj žive pse in mačke neodgovornih skrbnikov s cest in drugih neprimernih krajev, poslušat nešteto neumnosti, ki jih ljudje dnevno trosijo v telefonsko slušalko in srečevat ljudi, ki povzročajo marsikatero stvar, zaradi katere se mi dnevno nekajkrat z veliko lahkoto lahko zasuka želodec. V odnosih do drugih živih bitij, s katerimi prihaja v stik, je človek res nekaj posebnega. In še manj želim brati na forumu, kako lepi psi (ob tem, da je pojem relativen) po dve leti in več ostajajo v zavetiščih.

[mrrrcina]

Samo še to: da je lepota relativna je res, sploh če greš skozi življenje da grdih ljudi in recimo grdih psov ni. Mora biti res karakterno nekaj zelo narobe s človekom da lahko rečemo da je grd, za pse pa ne vem kako je to mogoče, da je pes tako karakterno slab da bi lahko rekli da je grd. Ni v pasji naravi, se mi vsaj zdi, da bili grdi.
Zdaj pa res končujem to debato z moje strani, ker bo nemogoče me prepričat v nasprotno.

[Micika]

Je mrrrcina z drugim postom padel/padla vmes... Moj prejsnji post se nanasa na vprasanje

 

A je možno imeti zavetišce oz. azil brez da se to doživlja? A je možno skrbeti za zavržene živali brez tega?