Kuža Vane

[fetta]

Vanči, naj ti bo lepo na drugi strani mavrice... 

[Smetka]

Kdaj pa naj bi bil??

[tacko]

Smetka, vsi vemo, da narediš vedno najboljše za živali, zato se ne oziraj na tiste komentarje, v katerih so kakršnikoli očitki. Naredila si prav in pika!
Vane tebi pa vse dobro tam zgoraj - sveti nam zvezdica Vane!

[Nika2]

Kdaj pa naj bi bil??

Ah, saj pravzaprav ne vem...pomislila sem morda, da si imela z njim veliko dela, ceprav si vseeno vnaprej vedela, da njegovo zivljenje ni kvalitetno, da ne bo dobil doma in da ga bo treba prej ali slej uspavat. Zato bi jaz pomislila, da bi verjetno bilo logicno, da bi psa evtanazirali kmalu po prihodu, cas pa namenili drugim psickom. Hja, Smetka, treba ti je priznati vsako cast, da si se Vanetu posvetila in mu olepsala zadnji del zivljenja. Ce razmislim, bi tudi jaz gotovo naredila isto in po tihem upala, da bi mogoce dobil dom.


Zelim ti vso sreco pri ostalih oskrbovancih in cimmanj tezkih primerov v prihodnje.
 

[dog_lover]

R.I.P., dragi Vane, pa moje kosmatinčke tam zgoraj pozdravi! 

[takoda]

In ponovno : ker upanje umira zadnje.....

[Smetka]

Ko je prišel, je bil v zelo slabem stanju, kar se grizenja tiče. Potem je pomagala Dani in grizenje je skoraj prenehalo. V tistem trenutku je bilo jasno, da bo kuža moj, ker ga ne bo nihče posvojil ali pa bo evtanaziran, ker ne zmorem več posvojitev. Ampak... če si "samo" slep in skoraj gluh, ni razloga za evtanazijo. Ko se je zopet začel občasno napadati (ob spremembah, npr. ko je dobil Krasno za družbo, kar mu je bilo malo všeč in malo ne), sem se odločila za eno temeljito diagnostiko, ki je vključevala tudi CT (do katerega ni enostavno priti). In se odločila za evtanazijo, ker sem imela razlog zanjo. Zelo dobro vem, da bi bil lahko še kar nekaj časa z mano. Česar pa čustveno ne zmorem trenutno. Ukvarjat se s psom, ki potrebuje več kot kakšen drug, ki je zdrav in čakat na trenutek, ko bo "pravi" čas za evtanazijo.

[jončica]

Ko  sem in smo se odločali za dokončno slovo   po sedemnajstih letih prijateljevanja z  našim Jončkom so se izmenično nizali argumenti za in proti.Zavedanje, da je kvaliteta življenja dokončno izgubljena je sklenilo odločitev ,da mu lahko ohranimo zadnje dostojanstvo le s humanim odhodom.Podpiram odločitev pri Vanetu- naj mu bo lepo kjerkoli že je!