Čer!
Tkole, da se vam mal javim in vam sporočim še moj vidik odločitve šefov, da una mačkula mačkasta ostane pri nas... Jst bi se z njo igrala, pa jo sem pa tja mal uščipnila, mačkula pa prec piha, pa me s tačko po mojih nežnih ustnah, mi je že kri tekla, veste, tko me je mahnila!
Sam res ne vem, kaj ji ni jasno, ker kr sama pride do mene in se meče na tla, k jo hočem pa povohat, pa jezna rata.
In šefa... ojojoj... skos sta v pozoru in spremljata vsak moj gib, de ja ne bi kej lubici mačkuli kej naredila. Pa k veste, da ji ne bi, no, čeprov me včasih mal zamika, da bi ji pokazala, kdo je tu car... sam je itak prec katera od unih šefovskih tečnob zraven.
Pa danes zjutrej, joj, to je bil žur, sva z mačkulo cel njen sekret razmetali in ga je blo po vsej kopalnici polno, da šefica še na wc ni mogla it, ko se je zbudila, je mogla najprej vse pomest.
Pa seveda, da ne omenjam tega, da smem hrane in posodice od mačkule jest - sta tečnobi stari prec zraven.
Pa mačkulaste kakce hodim krast in jih jem (ne vem, no, men so dobri), unedva pa norita za mano in me lovita, ko vidita, da mam kakšnega v ustih.
Sem slišala šefa, ko sta se zadnjič pogovarjala in sta rekla, da imata doma bojnega psa in bojno mačko... ker se baje tko obnašava z mačkulo. Skratka, vam povem, da je zelo naporno, sploh šefa nonstop poslušat.
Ah, pa sej bo, a ne, da bo??
Lepo vas pozdravlja ubožica Sisi.
Jana. Vse pravice pridržane.
