Toško

[Alba]

Meni to niti ni taka napaka. Psu daš posodico na tla in greš stran. Počakaš, da poje in to je to. Alba pusti, da jaz šarim po hrani, ne mara pa, če pazim prijateljičinega huskyja, da bi on želel jesti hkrati z njo. Eden poje v pesjaku, drugi pa v miru notri. Problem rešen. Glede pitja ni problema.

[Houdini]

Jaz ubistvu nisem izražala mnenja do samih teh oddaj na AP, samo hotla sem reči, da potenicalni posvojitelji, ki te oddaje mogoče kdaj gledajo, lahko na podlagi tega potem Toškovo posebnost vidijo kot še večji problem.

[deteljica]

Zdi se mi bedasto označit pse,ki čuvajo hrano kot nevarne. Še ljudski rek (kmeči !, pa s eve kaj so kmetje in njihov odnos do živali)pravi, da pes zasluži pri jedi mir. To se zlahka naučijo tudi čisto majhni otroci. Vsaj moji so se, čeprav naši psi ne čuvajo hrane in je to pač samo pravilo (bolj za red in za vsak slučaj zaradi tujih psov in ker je navsezadnje res, da pes tudi mir pri jedi zasluži).
In kadar kakšen pes kaj ima kar naj ne bi imel mu mi res samo izjemoma jemljemo fizično iz gobca. Pač pa poveljujemo spusti, otroci morajo po mojih navodilih zahtevat še odmik od zadeve (tudi za ograče, žogice in palčke velja to pravilo za otroke) in potem šele stvar vzamemo ( pregldeamo in vrnemo ali pa damo kaj drugega, če je hrana ).
Meni se res ta lastnost, da je pe snagnjen k čuvanju  sploh ne zdi noben problem in nobena ovira.

Ob posnetkih na AP , ko poberejo nekje do smrti sestardanega psa, ga mal k sebi spravijo in potem evtanazirajo, ker "čuva hrano" pa mi gre na bruhanje. M ezanim akako bi s eoni obnašali v takem primeru. To so Debili z veliko začetnico. Zame so sadisti ne pa RSPCA aktivisti.

[Lanabela]

Meni se branjenje hrane tudi ne zdi nek zelo hud problem - pod pogojem, da lastnik to lastnost vzame resno. Vendar pa je bilo nekje napisano, da se časi spreminjajo, da kmačka pamet izginja, da so ljudje izgubili samozaščitni nagon...in (kar se mi zdi najhuje) da se moramo temu prilagoditi.

[svrk]

Naš pes je ob prihodu ponorel, ko je zagledal hrano in še dolgo časa nismo smeli blizu. Potem se je navadil, da bo hrane vedno dovolj in sedaj se z drugim psom celo izmenjujeta pri skledah, če v njih ni slučajno kakšna kost. Tudi polno skledo lahko dvignem, kadar noče jesti briketov.Kakšne posebno dobre verjetno ne bi smela. Vendar niti ne vem, zakaj bi jo. Tudi jaz ne bi gledala prijazno, če bi mi kdo jemal in vračal krožnik. Sploh, če bi bila gor kremšnita.

[fižolova župca]

Ne vem, deteljica, če je tako smiselno.
Po moje je treba dat živali priložnost (seveda če le gre glede na finančno in prostorsko stanje) - šele po nekaj časa namreč postane jasno, ali se bo pobrala ali ne.

Kako ugotovit, ali bo do kosti prestradana žival tudi kasneje pretirano težavna pri hranjenju, jemanju zadev iz ust... Ne da se, pomoje. Nekatere se sčasoma da sestavit do te mere, da so znosne, drugih žal ne. Vsaj ne s časom, energijo in financami, ki jih imajo na voljo. Problem je dejansko bolj človeške kot živalske narave - po več mesecih sestavljanja živali se odločit za nekaj, kar ni nuja recimo iz zdravstvenega vidika in za kar vpreteni vedo, da je killing in nič drugega, je - če imaš srce - blazno obremenjujoče. Po dnevu ali dveh, ko žival nima ne imena, ne skupnih trenutkov s teboj, ko ti še ni naklonjena..., bi bilo s čustvenega vidika zagotovo lažje. Je pa verjetno bolj fer do živega bitja, ker se mu da vsaj neko šanso. Ne govorim tu o tistih totalno sesutih in divjih izjemah, pri katerih je več kot očitno kako in kaj - takrat je seveda kljub vsemu najbrž najpametnejše odločitev sprejet čimprej.

Sicer pa ves čas upam, da je to, kar vidimo, le en segment testiranj, kot neka 'predstava' za gledalce in da se naredi pred dokončno odločitvijo kaj obsežnejše teste.

[deteljica]

vem da zakonsko ni mogoča, kar pa ne pomeni, da je zakon dober  .
Vem tudi, da onesnažujemo temo  , ampak en začne in pol se debata kar sama nalaga  . Se Tošku opravičujemo in v izgovor prilagamo,da je zaradi malo onesnaženja vsaj ves čas na vrhu lestvice vidnih  .

Začeli smo s tem, da je ta konkretni pes delikaten v pogledu čuvanja hrane in bistvo vsega onesnaženja teme je v tem, da samo nagnjenje k čuvanju hrane  ni nek dramatičen odločujoč problem, je pa seveda treba bit z njim seznanjen in se primerno vesti  .
Kar naj bi pomenilo, da če komu od potencialnih posvojiteljev nekako sede ravno ta pes po ostalih lastnostih, ni treba da ga samo čuvanje hrane pretirano skrbi  .

[Vixen]

Radljac, to drži do neke meje. Ko je "primernih", "sprejemljivih" in "pogojno sprejemljivih" živali preveč, pa... Ne vem. Povej, če imaš kakšno idejo, ki je boljša kot evtanazija?