Ali sem že kdaj napisala, da je Urla najboljša mačka na svetu? No, če še nisem, je danes vsekakor idealen dan, da to naredim. Danes je namreč prva obletnica vselitve moje (ups, najine) princeske.
Ko sva se s fantom prvič odločila za posvojitev, sem jaz prišla v Horjul z idejo, da bi imela sivo-tigrasto mačko. No, domov sva šla s črnim mačkom. S fantom sta se namreč zaljubila na prvi pogled oz. dotik tačke. Fant je bil prepričan, da si ga je muc izbral in tako je šel z nama…Nero je bil zlat muc, žal pa nam je bolezen prekrižala pot in slovo je bilo neizbežno in tako hitro. Moja prva reakcija je bila, da nikoli več nočem imet nobene živali. Tako dolgo sva se odločala za posvojitev in tako hitro sva ga izgubila. Kljub tej 'odločitvi' sem po izgubi Nerota cele dneve visela na forumu in si ogledovala najdenčke. Urla mi je takoj padla v oči. Siva tigrica s pogledom, ki ga nisem mogla pozabiti. Po nekaj mesecih ogledovanja sem po fantovem prigovarjanju zbrala pogum in poklicala Uršo, začasno skrbnico. Šla sva na obisk, nazaj smo šli trije… Prvo noč ni spala nobena od naju… Urla je večino časa jokcala v svojem WC-ju, kamor se je zatekla po večernem skrivanju v omari, jaz pa sem večino noči prisluškovala kaj se dogaja. Drugi dan je bilo že boljše, ponoči je celo prišla brnet k nama na posteljo…
Od takrat je minilo že eno leto. Kar ne morem verjeti. Sploh si ne predstavljam več življenja brez nje… le kaj bi brez vibrirajočega termoforčka pod kovtrom, brez jutranjega 'pilinga' obraza, brez 'tepeža' po glavi, ko je (po njeno) čas za vstajanje, brez pomoči pri postiljanju… pa sem šele pri jutranjih ritualih… Upam, da bomo še dolgo, dolgo skupaj.
Iskrena hvala vsem, ki ste skrbeli zanjo preden je prišla k nama!
Aja skoraj bi pozabila napisati - Urla je najboljša mačka na svetu.
Itak.
Jana. Vse pravice pridržane.
