Osi

Še slike in tekst:

Psička Osi je stara 2 leti (20.9.2008). Kljub temu, da staforde mnogi obtožujejo agresivnega vedenja, sem sama mnenja, da pes ni sam po sebi nikoli agresiven in podivjan in da je tako vedenje le vzrok njegovega lastnika. Prav s tem razlogom sem se tudi jaz odločila, da psičko že takoj na začetku vpišem v pasjo šolo. Najprej sva obiskovali malo šolo, nato poleti še igralne urice, kjer sva se naučili raznih trikcev, ki vedno privabijo nasmeh na gledalce, nato pa sva šolanje nadaljevali in obiskovali tečaj poslušnosti. Moj cilj je bil opraviti BBH izpit, vendar pa ga zaradi mojih službenih obveznosti žal na koncu nisem uspela iti delat. Osi pozna sedi, lezi, okrog, taca, petka, pokaži kje je priboljšek (pod loncem oz. v pesti), mrtva, odpoklic, počakaj, glas, nazaj, plazi...
Ker je že od vsega začetka bila v stiku z majhnimi otroci, lahko rečem, da je nora nanje. Vsaj do sedaj z njimi ni imela slabih izkušenj. Morda tudi zato, ker sem otroke poučila, kaj se psu lahko dela in kaj se ne sme... Včasih je potrebno biti edino pozoren na to, da zaradi veselja ne skoči na kakšnega majhnega otroka, ker ga lahko zaradi teže podre ... Kar se tiče skakanja na ljudi je tako, da na nas domače ni nikoli skakala oz. smo jo to odvadili in naučili, da se ne sme... problem je pri drugih, tujih ljudeh, ki pač ne vedo, kako se morajo obnašati ob prihodu in ponavadi so rezultat umazane hlače ali strgane žabe . Ponavadi pa že zaleže, da ji enostavno rečem "Ne sme skakat", vendar pa če so gostje preveč navdušeni nad njo, je to misija nemogoče.
Zelo rada se igra... se podi za žogo, se vleče za vrv, OBOŽUJE vodo in jo je skoraj da nemogoče od nje odvrniti. V vodi bi lahko bila cel dan in kljub utrujenosti bi znova in znova plavala za kakšno palico. Vožnja v avtomobilu ji najbolj ne odgovarja...sicer v avtu ne bruha, vendar pa se ji vidi po očeh, da to ni najbolj zanjo. Kljub temu pa lahko brez problema zdrži vožnjo. Jaz sem jo sicer maksimalno vozila nekje 2 uri, za kaj več žal ne vem, ampak v tem času ni bilo problemov. Ji je pa potrebno za v avto malo pomagati - sama od sebe ne skoči notri.

Osi imam v stanovanju, kjer ima svoj prostor v dnevni sobi, tako da je vedno z nami. Navajena je, da je med ljudmi...tudi če se nihče ne ukvarja z njo, važno da ve, da ni sama. Ker delam, jo puščam sama v stanovanju (le pozimi) in s tem ni nobenega problema. Ko je zunaj topleje je vedno na vrtu, ki je zagrajen...tam ponavadi le leži in se sonči... Ker imamo doma tudi manjši hribček iz katerega je dober razgled na cesto, jo velikokrat zalotim, kako sedi gor in opazuje kaj se dogaja okoli nje... Če ji je preveč dolgčas se zna zgoditi, da če najde kakšno otroško igračo ali lonček za rože, da od tega ne bo veliko ostalo... Vsekakor je dobrodošlo, da se jo pelje na daljši sprehod, če bo več ur sama, da nekako pokuri odvečno energijo. Zelo rada gre na "sprehod" tako, da se vsedem na kolo in odpeljeva z njo kakšen krog - ponavadi cca 5 km. Z njo tudi hodim v kakšen hrib, tudi tekla sem že z njo, tako da je kar navajena biti aktivna. Se pa ji potem vidi, da je prijetno utrujena, saj ponavadi zasede svoj prostor in tam le leži... Kljub temu, da ima psička kar nekaj energije je v stanovanju izredno mirna...tudi na vrtu, če se ne ukvarjamo z njo. Lahko rečem, da je zelo prilagodljiva in nezahtevna, vendar pa takoj ko vidi njen povodec, ve da jo čaka akcija in že hiti k vratom... Zunaj se potem tudi "zdivja". Na samotnih travnikih jo tudi izpustim iz povodca, tako da res lahko teka sem in tja... Malo se podi za kakšnim ptičem, ki ga seveda ne more ujeti
Glede drugih živali bi žal rekla, da ni najbolje socializirana.. Na sprehodu ji recimo težave povzročajo mimoidoče mačke, kokoši, zajci, lahko sem kdaj izgubi tudi za kakšno srno - zaenkrat je še vedno prišla nazaj - jo počakam tam, kjer sem jo izgubila in jo sem in tja kličem, da ve, kje jo čakam... Vendar je v tem primeru treba le malce pospešiti korak in jo malo bolj trdo prijeti pa gre. Kar se tiče vodljivosti s tem ni problema... Velikokrat jo pelje na sprehod tudi moja mama, ki je stara čez 60 let in jo lahko brez problema obvladuje. Praktično ji je zelo vseeno s kom gre na sprehod - važno da gre
Vsekakor je pri živalih potrebno le preusmeriti njeno pozornost in je...zato je dobro, da je sprehajalec tudi dober opazovalec in če vidi mačko, da takrat ve, da jo je mogoče potrebno le malo poklicati, počohati in morda odteči dva koraka...potem tu ni problemov.
Kar se tiče koles, rolarjev, motorjev, traktorjev, avtov... Imeli sva nekaj problemov s tem, vendar sva v večini to že odpravili. Sem in tja se zna še zakaditi (vedno na povodcu!) v kakšnega motorista, kolesarja, rolarja, vendar je praktično teh prizorov zelo malo, lahko rečem, da so skoraj da redkost. Takrat je najbolje, da se Osi opazuje in po mimiki že vidiš kaj bo naredila in jo znaš zaustaviti z glasnim NE. Če pa je nekdo v dvomu oz. jo ne pozna še tako zelo dobro, je najbolje da se ji da ukaz sedi in ko gre mimoidoči mimo, se veli gremo in vse je ok.

Srečavanje z drugimi psi... zaenkrat ni še imela nobenih konfliktov. Seveda je to zopet odvisno od lastnika samega. Morda zvenim filozofsko, vendar menim, da če je lastnik napet se to vsekakor odraža v psu... Ponavadi lahko povzdigne glas če se sreča s psičko. Ko govorem o srečanju mislim na to, ko se že ovohavata in spoznavata... Jaz ji vedno govorim, da je to njen "prijatelj"... Kot npr. O, poglej prijatelj, ja pridna ja, prijatelj tvoj je to ja...itd... In ji dam nekaj sekundic (seveda zopet opazujem njeno obnašanje...rep, grbo, ušesa...) in če mi kaj ne odgovarja, jo potegnem stran in rečem "dovolj je" naredim z njo nekaj navdušenih korakov, kjer jo pohvalim, rečem, da je bil to njen prijatelj in da je bila pridna...

Vsekakor je Osi zelo predvidljiva in ko jo enkrat spoznaš ugotoviš, da z njo praktično nimaš nobenega problema. Res pa je, da je tu zelo priporočljivo, da jo dobro poznaš in si dober opazovalec.

Drugače pa je Osi ena velika razvajenka, ki bi dala vse zato, da je s tabo, da se vsaj z enim delčkom telesa pritisne na tebe... Obožuje to, da je lahko na kavču s tabo, medtem ko ti gledaš televizijo... da se te dotika... Ponori, ko ji dovolim, da gre na posteljo...od samega navdušenja nekaj sekund samo skače kot nora po postelji in dela kroge po splanici Vedno pa počaka na dovoljenje "lahko"... ne vem sicer kako bi bilo v primeru novih lastnikov...mislim, da bi znala malce probavati mejo do kje lahko. Ko govorim o probavanju ne mislim na renčanje, ampak na tisto izmikanje, češ, kaj mi pa boš...ko nekaj rečeš pa te gleda in ko se ji približaš odskoči...

Ko jo umivam/ kopam, ji samo rečem "Osi kopat" in ponavadi gre sama kar do tuš kabine...sicer ne z največjim veseljem, vendar ni nobenega problema.

Pri igri je tudi zelo igriva. Morda včasih celo preveč in kar ne zna odnehat. Zato ji enostavno rečem KONEC / DOVOLJ JE in ji mirno pomolim roko pred gobček, da jo povoha in s tem ve, da je sedaj igre konec. Ker če naredim nek gib recimo prehitro, da jo recimo hočem prijeti, misli še vedno da se igram. Prav tako je to pes, ki ima velik prag bolečine in tudi praktično nima nekega občutka pri igri kaj zna biti že preveč... tako da če te preveč zanese, imaš morda kakšno prasko za spomin. Prav tako zna biti zelo zaščitniška... ko sva se recimo kdaj s partnerjem sporekla, je ponavadi kar prišla do njega in ga malce vščipnila....

Prav tako je glede WC-ja zelo vzdržljiva. Ni zahtevna v tem primeru, da bi moral vstati nujno ob 6ih zjutraj in jo peljati ven. Ne mara sprehodov v dežju - takrat jo praktično komaj spravim ven, da naredi svoje... Rada ima sneg, pa vendar jo kar kmalu začne zebsti. Glede hrane ni izbirčna... zadovoljna je tako z briketi, seveda nora pa na kakšne ribe, jajca

Drugače je psička resnično nezahtevna. V kolikor ji nekdo nudi pozornost postaneta najboljša prijatelja, se crkljata in sta neločljiva. Kdor bo postal njen novi lastnik, za katerega res upam, da bo pravi, bo dobil v svoje življenje najboljšega prijatelja, zaveznika in največjo možno naklonjenost, ki jo lahko pes nekomu da...

Gospa Polona, resnično upam, da se bo zanjo našel dober, topel dom, v katerem jo bodo ljudje imeli radi. Zame je to ena najtežjih stvari, ki jo moram narediti, ker je oddaja resnično moja zadnja misel, vendar pa ji glede na dano situacijo ne morem več nuditi tega kar sem ji in kar si zasluži in za kar jaz menim da mora dobiti. Želim ji najti tak dom, ki ji bo zopet lahko nudil vse tisto, kar ji jaz ne morem več. V kolikor bi bili kakršni koli problemi z njo, resnično menim, da je to le zaradi ljudi. Vanjo sem vložila ogromno dela in ur, da je takšna kakršna je... praktično lahko zanjo rečem, da je ena velika mačka, ki bi se samo crkljala... In v kolikor bo dobila tak novi dom, bo zasijala v vsej svoji dobri luči. Seveda pa je ob napačnem lastniku vsaka ura vložena vanjo kaj hitro uničena in prav zaradi nekaterih ljudi, je ta pasma poznana kot agresivna, divja, nevarna... Sicer pa ne vem zakaj to govorim vam, ko pa vi veste veliko več o tem...no ja, lagala bi, da me ne skrbi... Vendar pa sem prepričana, da mi bo z vašimi izkušnjami na tem področju uspelo najti nov, dober dom zanjo...

Hvala vam iz srca za vašo pomoč!

Lp,
****