mojpes.net
o psih pasme galerija forum zaščita živali posvojite psa

Dobrodošel/la, gost. Prosim prijavi ali registriraj se.
ponedeljek, 13.07.2020 : 09:30:18

Prijava z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seanse.
* Domov Pomoč zemljevid po mojpesForumu Prijava Registracija
mojpes.net  |  o psih  |  vzgoja  |  Vzgoja pasjega mladička  |  Tema: Renčanje mladičke
Strani: [1]   Dol
Natisni
Avtor Tema: Renčanje mladičke  (Prebrano 4061 krat)
0 članov in 1 gostov pregleduje to temo.
Raho
novinec
*
Sporočil: 3


WWW
« : sreda, 20.02.2013 : 11:26:53 »

Pred tremi tedni smo pripeljali štirimesečno novofundlanko, ki je nadvse prisrčna psička in nas je takoj vzljubila. Težava je nastopila, ko so na obisk začeli prihajati naši prijatelji in znanci. Borči se jih boji, kar se vidi iz njenega obnašanja - potegne se v kot ali meni med noge, šape se ji začnejo močno potiti, na obiskovalca pa na vse pretege renči, vendar ne kaže drugih znakov agresivnosti.
Poskusila sem z različnimi metodami - ignoriranje, oštevanje, nagrada, ko je prenehala... Vendar se zgodba vsakič, ko kdo prestopi prag, ponovi. Borči je večino dneva z nami, spi v dnevni sobi, otroka je sprejela normalno, čeprav smo rangirani v krdelu tako: jaz, mož, Borči, hči in nato sin. Tudi na sina je že zarenčala, vendar pri tem ni kazala drugih znakov agresivnosti. Na mojega očeta, ki je kar pogosti gost v naši hiši, vsakič, ko ta prestopi prag, renči, kljub temu, da ji vedno prinese kakšen pasji priboljšek, a vendar se mu čez nekaj dovoli pobožati.
Res je bila že malce starejša, ko je prišla v nov dom (4 meseci), vendar menim, da to ni vzrok njene bojazni. Ko je bila še pri vzrediteljih, so poleg lastnikov, ki imata enega sina, v hiši živeli še 4 westladnski terierji in 4 novofundlanci (en odrasel samec in ena odrasla samica ter še Borčijina brat in sestra). Psi so se med sabo razumeli (po besedah vzrediteljev), vzreditelja sta zaupanja vredna človeka - Borči je dobila s sabo igračko, ki jo je imela tam ter brisačo z vonjem po njihovi hiši skupaj z briketi za prvi teden, podpisana je bila pogodba, pripravljen rodovnik, potni list,  psička je imela opravljena vsa cepljenja, bila je čipirana. Pot je dobro prestala, večjih pretresov ni doživela, le prvi večer je imela rahlo domotožje (tudi jedla je tisti dan zelo malo). Drugi dan je psotala normalno živahna štirimesečna mladička in od takrat dalje se je (vsaj mislim, da) vživela v našo družino. Le to njeno renčanje... Huh Huh
Spomladi bova obiskovali pasjo malo šolo, vendar je do začetka še daleč in pri nas je nenehno nekdo na obisku, tudi z majhnimi otroci, meni pa je kar pošteno nerodno, da naša Borči iz kota renči na obiskovalce.
Zanima me, ali se je kdo že srečal s podobnim primerom in kaj je naredil, da ga je vsaj omejil.
Logiran
uraa
midi
**
Spol: Ženska
Sporočil: 2.874



« Odgovor #1 : sreda, 20.02.2013 : 11:31:27 »

Moj čisto laičen nasvet bi bil, da se psički ponudi neko zatočišče, npr. boks, ki ga bo sprejela za svojo ''varno hišo'', kamor se lahko umakne, ko ji bo preveč obiskov,ljudi, ''nadlegovanja''..
In pa pogovor s kakšnim strokovnjakom, da se ga vpraša za nasvete in pomoč.

Mogoče bo še mamaF kaj pripomnila, je imela malce podobno zadevo doma.
Logiran
Raho
novinec
*
Sporočil: 3


WWW
« Odgovor #2 : sreda, 20.02.2013 : 11:59:16 »

Ima svoj boks, kamor se lahko zateče. Vendar je preveč radovedna, da bi šla...
Logiran
uraa
midi
**
Spol: Ženska
Sporočil: 2.874



« Odgovor #3 : sreda, 20.02.2013 : 12:02:24 »

Boks mora vzljubiti, mora biti rada noter, ga jemati kot zatočišče, kamor se lahko umakne na varno.
Logiran
mamaF
midi
***
Spol: Ženska
Sporočil: 9.066



WWW
« Odgovor #4 : sreda, 20.02.2013 : 13:11:58 »

Psičko lahko v boks tudi "pospremite", jo pač pošljete noter večkrat na dan in tam naj jo vedno čaka kaj prijetnega. Lahko ji tudi hrano dajete izključno v boksu, pa vse "žvake" in druge poslastice tudi. Da poveže, da boks ni nek kazenski zapor, ampak njem "rajski" kotiček Smiley

Ko pridejo obiski, ji ne pustite, da zašiba proti vratom ali kaj takega. Lepo jo pošljite v boks, hkrati pa prosite tudi obiske, da se mirno posedejo na kavč, k mizi (kjer se pač družite) in psičko popolnoma ignorirajo. ne pustite ljudem, posebej otrokom, da zašibajo v stanovanje proti psički, saj se bo počutila še bolj ogroženo (že sedaj kaže na to s stiskanjem v kot). Za psa, ki ga je strah, je namreč direktno približevanje, gledanje v oči, kretnje proti psu (pa če so še tako prijazno mišljene) velika grožnja (oni pač tako dojamejo tovrstno pozornost). Prosite obiske, da ne vstajajo hitro in ne hodijo v bližino boksa. Psička bo tako počasi dojela, da je tam varna in da se je res ne bo nič hudega zgodilo. Bodite pazljivi predvsem pri otrokih, da ne vreščijo in se ne zaganjajo, tekajo proti psu - saj vemo, kako glasna je lahko otroška igra in kako hitro otroci pozabijo na pravila Wink

Če imate obiske, s katerimi se da zmeniti za malo "heca", jih lahko nahecate, da se (medtem, ko je psička na varnem v svojem boksu) posedejo na tla in se na videz brezbrižno pogovarjajo z vami. Psičko pokličite iz boksa in jo magari na povodcu pospremite do ljudi (za začetek bo čisto dovolj eden ali dva). Ti naj "se zanjo ne zmenijo", naj je ne ogovarjajo, pustijo naj, da jih počasi ovoha in se umakne, če bi želela. Ob časa do časa naj nekdo od njih brez velikih kretenj, mahanja z rokami ali vstajanja po tleh zakotali kak priboljšek. Če se bo psička približala OK, če ne pa tudi nič hudega ... naj pade v njeno smer na nežno še več priboljškov. Pustite jo pri miru in brez velikega razburjenja pohvalite, za vsak pogumen korak naprej ali pa če bo mirno spremljala dogajanje, brez renčanja.
Če ima rada kako posebno igračko, se lahko "na sceni" samo ob obiski pojavi ta igračka, s katero se vi poigrate s psičko, če bo mirna. Lahko igračko umirjeno "mečkajo" tudi obiski, orda se bo opogumila in prišla bližje. Ko bo prišla do nekoga, dobi igračko (nagrada). Nič ne prehitevajte, se ne splača.

Tole pišem, ker sem sama te zadeve zelo očitno zamudila in "se nam je zgodil" histerik, kar se tiče obiskov pri hiši. Znakov, da se ljudi zelo očitno boji, pri nas nismo pravočasno opazili in pes se je začel v obupanem strahu proti ljudem zaganjati in bi jih "kar požrl" (to se je začelo pri njegovih 10 mesecih). Zdaj (star je 2 leti in pol) mu življenje olajšamo tako, da ga preprosto pošljemo v boks, da od tam spremlja "neprijatelje" pri hiši - oni pa mu tam seveda ne morejo "škoditi". Ko se situacija umiri in se ljudje posedejo okoli mize, ga povabimo iz boksa, da jih pride pogledat, če želi. Včasih, vidno olajšan "ker mu ni treba več preganjati", z veseljem ostane v boksu in tam zaspi. Hitro vstajanje ljudi je "prepovedano", prav tako ležanje psa pod mizo, saj je na vsak gib "neprijateljskih nog" ali premike stole reagiral z lajanjem in/ali zgrabil koga za čevelj ali hlače. Ponavadi pes ljudi ovoha, se pusti počohat, če je videti, da se je z njimi sprijaznil, ga pustimo pri mitu (le pod mizo ali kak stol se ne sme "parkirat", največkrat pa gre sam nazaj v boks. Če vidim, da je bil do novih ljudi že prej precej nezaupljiv, boks zaprem, da niti skučajno ne bi imel možnosti preganjat koga zaradi "ogroženosti" ob vstajanju, poslavljanju itd. Včasih ob "razburljivejšem" ravnanju obiskov, kot je glasen smeh, hitro vstajanje od mize in sprehod proti wc ali kaj takega, udarec z nogo ob tla, ploskanje, glasni otroci, ki vržejo kaj ob tla, tudi zabevska v boksu, ga pač utišam.

Upam, da se bo sčasoma toliko "omehčal", da mu vsak prihod "potencialnega sovražnika" Tongue ne bo več povzročal stresa, zaradi katerega je bil sposoben tudi šavsniti proti "neprijatelju".

Tudi vam želim vse dobro!
Predvsem pa - vzemite si čas in bodite čim bolj umirjeni. Ne dovolite si (kot sem si jaz), da vas zgrabi strah in živčnost zaradi pasjega vedenja, saj to pes še kako čuti in se vse prenese nanj in potem je še bolj prestrašen in negotov. Psa ne tolažite s "cmeravim" glasom, umirjeno in odločno mu recite "fuj" ali "ne", če bo delal po svoje, ne božajte ga in ne ljubkujte, če se vam zateče med noge in medtem renči, saj bi tako (vem da nehote) samo potrjevali njegovo vedelje. Tega pa seveda nočete Wink
Veselo (vendar ne peveč cvileče in vzhičeno) pohvalite, ko bo pozoren na vas in miren v času obiskov.

Psička je še mlada, nič še ni zacementirano, če boste uspeli ohraniti mirno kri in s svojimi dejanji (pohvala) psički pokazati, da se ji bolj "splača" biti tiho in mirna kot pa histerična (takrat pa nič dotikov, božanja, cartanja), uspeh ne bo izostal.

Pa javite še še kaj, upam, da boste kmalu poročali o uspehu objem
Logiran

Unikatne tablice in portretki
AngSeter
tukaj sem doma
**
Spol: Ženska
Sporočil: 2.679


WWW
« Odgovor #5 : sreda, 20.02.2013 : 14:05:55 »

Kako ravnati ob obiskih je super napisano. Mam pa eno vprašanje. A se vam navedeni vrstni red pomembnosti ne zdi nič sporen glede na to, je napisano tudi to, da je problem samo renčanje?
Logiran
kocka
živim tukaj
***
Sporočil: 7.518


« Odgovor #6 : sreda, 20.02.2013 : 14:17:08 »

Absolutno kot vodja krdela prerangirajte njeno videnje in njen rang v krdelu. Na dolgi rok bo štala, če bo ona nad otroci. Pri nas je tudi psica stara cca 5 mesecev ko je prišla k hiši, na vsak način hotela zlesti pred takrat 3 letno hči. Naskakovala jo je (pa nikogar drugega), se rinila med njo in mene, kadar je bila hči pri meni v naročju, občasno renčala nanjo pri glodanju žvake. Smo se tako hitro prerangirali, da se je kar kadilo, ker bi sicer imeli zdajle lahko težave. Pa gre pri nas za 11 kilsko psičko, pri vas pa bo to ena ornk žvau, ki bo tudi fizično kasneje težje obvladljiva.
Logiran
Raho
novinec
*
Sporočil: 3


WWW
« Odgovor #7 : sreda, 20.02.2013 : 14:30:45 »

Pri nas psička nikogar ne naskakuje in se ne rine med mene in otroke ali mene in moža, zarenčala je na sina, mogoče dvakrat, ampak po moje zato, ker se je prestrašila (naredil je prenagli gib).

mamaF, hvala za vse nasvete. Upam, da nam bo uspelo, vem, da bomo morali na tem dosti "delati". Ne vem, zakaj je tako prestrašena. In to me sedaj kar pošteno muči, ker ne poznam vzroka.

To je naša druga novofundlanka, prva je po 12 letih in 10 mesecih spokojno zaspala, zato kocka vem, da zraste v orng žvau. Ni pa nikoli bila fizično težko obvladljiva.
Logiran
AngSeter
tukaj sem doma
**
Spol: Ženska
Sporočil: 2.679


WWW
« Odgovor #8 : sreda, 20.02.2013 : 15:01:51 »

Vrstni red ste napisali sami...
Logiran
kocka
živim tukaj
***
Sporočil: 7.518


« Odgovor #9 : sreda, 20.02.2013 : 15:15:43 »

Ne vem, če smo se dobro razumeli. Vsi vemo da so njufkoti ogromni, je pa teže nadzorovati karakterno nestabilnega in nepredvidljivega velikega psa, kot majhnega. Vem, ker smo imeli bernca in kraševca in poznam razliko v moči. Zato se mi zdi tako pomembno, da uredite hirearhijo zdaj, preden se psu usede v glavo - potem bo težje. To, da pes na nekoga zarenči, ker naredi nepredviden gib, ni kul. Tudi vi ga verjetno naredite, pa ne renči na vas.Tje razlika med vami in sinom v njenem dojemanju. Nanj lahko, na vas pa ne. In ja, sami ste napisali kakšna je hierarhija. To je pač vse kar sem hotela povedat. Nič spornega, se mi zdi.
Logiran
mamaF
midi
***
Spol: Ženska
Sporočil: 9.066



WWW
« Odgovor #10 : sreda, 20.02.2013 : 15:37:51 »

Pri nas psička nikogar ne naskakuje in se ne rine med mene in otroke ali mene in moža, zarenčala je na sina, mogoče dvakrat, ampak po moje zato, ker se je prestrašila (naredil je prenagli gib).


Vsako tako reč vzamite resno (spet iz lastnih neizkušenj in posledic pišem). Ne se tolažit z dejstvi "je naredil prenagel gib" (prosim, vzamite to kot dobronamerno in ne kot "soljenje pameti").
Jaz sem tudi razmišljala o "prehitrih gibih" in "mogoče se mu je pa sin na postelji na rep vsedel" - ampak to dolgoročno nikakor ni dobro. Psu se nek vzorec obnašanja lepo vsede v možgane in ga uporablja (uspešno) naprej in naprej ... nam pa seveda to nikakot ni všeč, še več, sčasoma se lahko v resno težavo sprevrže. Naš pes se sicer na člane družine ni "spravljal", ampak sin je pa enkrat potarnal, da ga je narenčal, ko je bil pes na njegovi postelji, pa sem mu rekla, da ga mora takoj s postelje nagnat. "Ne upam," je rekel sin - junc 1,80 in 14 let, takrat pa mi je v glavi zacingljalo. Sem šla takoj v akcijo, psa prijela za ovratnico in ga "ruknila" s postelje. Je samo čukasto gledal. Čez nekaj časa sem mu sama rekla naj skoči na posteljo in poklicala sina, naj psa pošlje dol. Čim se mu je sim čisto priližal, je pes začel renčati in vihati šobe. Takoj sem zarjovela in ga pošibala dol. Je spet malo izpod obrvi gledal, ampak to sva skupaj s sinom parkrat probala - samo z odločnim "dol", ni bilo treba nobenega cukanja več - zato, da je sin videl, da se nima kaj bati psa ampak se da vse rešiti. Pa da je pes videl, da ni heca z mano in da ne bo heca tudi s sinom, ki se je medtem otresel strahu, ker je videl, da je treba psu samo odločno povedati, kaj hoče, pa bo šlo.
Zdaj ga sin lahko povabi na posteljo, če želi, ko mu pa reče "dol", pes upošteva.

Kaj hočem povedati s temi "novelami"?
Jaz sem povezave med posameznimi delčki pasjega in našega obnašanje spoznavala (in še zmeraj imam ful dela) več kot eno leto. Prej zaradi neznanja in neizkušenosti enostavno nisem videla, da se zadeve "štukajo" med sabo. Nisem videla in vedela kaj pomeni navidezna popolna podrejenost, na drugi strani pa "kao" cartanje v stilu lezenja v naročje, ko nekje sediš, polaganja tac nate, renčanje in "skakanje v luft" ob vstajanju ljudi s stolov itd. S pomočjo ljudi, ki so situacijo videli "čez" in mi znali razložiti kdaj kakšno nezaželjeno vedenje potrjujem in recimo kdaj z lastno "vzhičenostju" ustvarjam še boljše razmere, za pasjo histerijo, sem počasi uvidela, kako so take malenkosti pomembne. In kako je važno, da se jih odrešiš, čimprej. Kes sicer se navidez "nekaj ga je prestrašilo" renčanje zelo trdno usidra v vzorec, ki ga odpravljaš z veliko muko.
Pri nas je prišlo do konkretnega ugriza človeka.

V mojem primeru je to tudi moj prvi pes v življenju, zato se v bistvu z njim učim pasje govorice, ki jjo je v praksi veliko bolj težko dešifrirati kot tisto v knjigah, ki sem jih prežvečila 101:)
Pa tudi spraševala sem se "kaj je vzrok za preplašenost" kar naprej - ampak ves ta čas je pes lepo po svoje "reševal probleme". Potem so me pa bolj izkušeni ljudje naučili, da ni važno "kaj je vzrok", važno je, da "posledice" niso take, kot si jih ne želimo. Torej strah pred moškimi v dežnem plašču ne sme imeti za posledico tega, da ga pes napade. Pes tak pač je, strah ga je in strah ga bo - na meni pa je, da mu pomagam, da razvije nek nov vzorec "posledičnega ravnanja". Pa tudi če je to otresanje papirnatega robčka za sprostitev ali pa še kaj bolj "neumnega". Ni važno. Ravnati, kot se je sam naučil (ker ga jaz nisem znala drugače), pač ne sme, pika.

Glede na to, da ste pri vas že imeli psa in to enako pasmo, si v veliki prednosti. Zato bodi čimboj samozavestna in ne se pustit, da te negotovost "odnese" (spet ti govorim iz mojih napak).
Saj veš, kaj pes je in tako se drži pokončno, pogumno, reci si "če smo enega 12 let hendlali, bomo ša pe tegale dojenčka furbastega zrihtali" - pojdi naprej s tem pristopom. Ne psu pustit, da čuti, da si v dvomih in da te je strah - ti si šefica in tako se drži Afro
Pa vsi ostali morajo biti tudi Šefi, kar nauči otroke, da se ne smejo umikat psu, pomagaj jim pri tem Smiley

Verjamem, pa, da je bila verjetno prejšnja psička lepo vodljiva in niste imeli tovstnih problemov, zato te razumem, da ti je težko pri srcu, ker je zdaj "vse na novo".
Saj bo, poglej se v ogledalo in reči si "jaz sem Šefica", vsakič ko greš kaj delat s psom Smiley Verjamem, da ti bo uspelo Wink
Logiran

Unikatne tablice in portretki
Drejči
midi
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.862



« Odgovor #11 : sreda, 20.02.2013 : 21:52:07 »

Pri nas je vedno tako, da imamo 1-mesecno "karanteno". Takrat so obiski prepovedani in je to cas namenjen samo nam in novemu clanu, ki mu damo ta cas na voljo, da spozna svoj novi dom in bliznjo okolico. V tem se spoznamo med seboj in mu "razlozimo" kako funkcionira nasa druzina. Vcasih se zgodi, da moramo prisleka malce "varovati" pred ostalimi repatimi clani druzine. Vendar tega ne jemljem, kot nekaj groznega, temvec pozitivnega, saj tudi na ta nacin novemu clanu povemo kdo ga bo varoval, ko se zatakne.
Nihce nima pravice riniti v novega clana, ampak se mu pusti cas, da sam pride do nas, ko zacuti zeljo po tem.
Skratka, to je zelo pomembno obdobje, ki ga striktno izvajam pri vsakem psu in moram priznati, da se mi posteno obrestuje v kasnejsem obdobju. Pri treh psih v hisi nimam ravno veliko manevrskega prostora za toleriranje kaksnega rencanja, ljubosumja in podobnih neumnosti.

Vsak pes je zgodba zase in dogodke razume po svoje. Pri vasem je verjetno slo nekako takole: Pri svojih stirih mesecih je imel dom, prisli so tujci in ga odpeljali v neznano. In zdaj spet prihajajo neki tujci, za katere je na zacetku mislil, da ga bodo spet nekam odpeljali. Zato se pa skriva pri tebi, ker isce zascito in varnost, da ne bo spet dozivel odhoda v neznano. Seveda, s tem ne mislim reci, da morate rencanje tolerirati. Umirite ga in mu dajte vedeti, da ne bo sel nikamor vec. Zdaj verjetno ze renci zato, ker je rencanje ocitno imelo zeleni ucinek.

Rencanje na clane druzine je nekaj nedopustnega. Ker vasega psa ne poznam, ne morem napisati kaj storiti.
V nasi druzini je bilo ze kar nekaj psov in pri cisto vsakem sem morala ubrati drugacno pot, da sem dosegla ubrano sozitje z ostalimi clani. Pri enem je bil dovolj grd pogled, pri drugem sem vse dosegla z lepo besedo, pri tretjem sem morala kanalizirati pozornost, s cetrtim sploh ni bilo problemov, pri petem smo sli na bolj trdo varianto itd.
Logiran

Moj cilj v zivljenju je...
...biti enako dobra, kot moji psi mislijo, da sem.

Nekateri pravijo, da sem pasja. Prav imajo.
Strani: [1]   Gor
Natisni
mojpes.net  |  o psih  |  vzgoja  |  Vzgoja pasjega mladička  |  Tema: Renčanje mladičke
Skoči na:  

domov | o psih | pasme | galerija | forum | zaščita živali | posvojite psa | piškotki | admin | splošni pogoji

2000-2020 Jana. Vse pravice pridržane.
Vsako kopiranje vsebin ali njihova uporaba v nasprotju s
splošnimi pogoji uporabe mojpes.neta je prepovedana.
Powered by SMF 1.1.20 | SMF © 2013, Simple Machines