Lučka potrebuje pomoč

[arončka]

Hm, zakaj je pa Lučka v arhivu? Dokončno ostaja?

[arončka]

Ups... Se mi je zdelo, da sem nekaj v tej smeri že nekje zasledila. 
Ampak naslednjič ko pridem bi jo pa res rada spoznala.

[MaxyTT]

Lučko sem sama v soboto videla prvič čisto za kratek čas, ko sem ravno prišla s sprehoda s kužkom. Je bila ravno na dvorišču, sem jo nežno poklicala, vendar se je Lučka samo mirno obrnila in odšla stran. Krasna psička, vendar mislim, da se kakšnim srečanjem res raje izogne.

LP

[Smetka]

Lepo, da ti ni vseeno.

Shy ni bil nikoli niti približno v isti "kategoriji" kot Lučka. Nikoli ni bilo vprašanje, ali se bo lahko navezal na koga drugega, vprašanje je bilo, kdaj bom našla nekoga, ki bo imel kavč zanj namesto štale in verige...glede na to, kako izgleda...
Lučka je drugačna. Kar sem tudi sproti, kolikor sem imela časa, pisala. Napisano je še vedno vse, nič ni izbrisano.

Lp vsem.

[Smetka]

Se povsem strinjam s teboj. Dokler bo Lučka po obiskih, namenjenih prav njej, bruhala, jih pač ne bo imela. Če bo kdaj drugače, toliko bolje.

[sarabenji]

Kot je Sara napisala, je socializacija tek na dolge proge in je napredek lahko možen šele po določenem času. Zato pa mislim, da ne bi bilo slabo, da bi Lučka spoznala čimveč dobrih duš in sčasoma uvidela, da nam lahko zaupa in da smo MI DRUGAČNI od tistih, zaradi katerih trpi.
Moje izkušnje so: ko ne moreš več, moraš še en korak naprej. In tako vsakič. In cilj je vedno bližje.
Nočem nobenemu soliti pameti, ker vem da je Lučka naredila že veliko pogumnih korakov (in Smetka z njo), ampak ravno zato ne bi smeli zdaj obupati. Ker je zmožna - to je že dokazala (kakor sem prebrala), čeprav je bilo včasih težko.

Razmišljam pač in to je moje mnenje.

se omenja moje ime, pa morda nisem bila v celoti prav razumljena.

pa dajmo bolj ilustrirat: živim z mačkom, ki razen mene ne prenese nikogar drugega. trajalo je več kot 8 mesecev, da sem ga prvič lahko pobožala. tek na dolge proge pri njem je bil, da je sprejel mene. več kot to mu ne bo nikoli zneslo. zato je obsojen na življenje z mano - in jaz z njim. pač ''usedlina'' pretoka najdenčkov.

obiski dobrih duš (ali slabih, ali katerihkoli pač že) ga iztirijo, sploh če so z namenom, posvečeni njemu, njegovi socializaciji. takrat je sposoben več ur preždet na bojlerju v kopalnici. ne vem kako, ampak ta maček prav ve,  kdaj kdo govori o njem, se mu hoče približat, čeprav se dela, da gre do hladilnika itd. dati mu frontline je prava umetnost, vsakič se na smrt ''skregava''... začne panično blaznet po stanovanju in ko ga končnbo stisnem v kak kot, se brani, kot bi mu ob vsakem najinem srečanju stregla po življenju.

vedenje, ki pri drugih najdenčkih sčasoma ugasne, je pri njem po več letih še kar prisotno. ta maček ne bo nikoli normalno funkcioniral s človekom in nikoli nikogar povsem sprejel. z mano nekako funkcionira, lahko rečem, da ima celo trenutke, ko mi izkazuje nakolnjenost, ampak bi ob ''socializacijskih'' obiskih, kjer bi posegali vanj ali (bog ne daj!) z menjavo okolja, torej oddajo v nov dom, postal spet povsem nefunkcionalen. 

seveda jaz govorim o mačku, tema pa je o psički in ker gre za različne vrste živali, so težave malce na drugem nivoju. vsekakor pa zagovarjam stališče, ki je vidno tudi v mojem prejšnjem postu, iz katerega sem bila citirana: tisti, ki živi z živaljo, naj presoja. ga ni junaka na tem svetu, ki bo mene prepričal, kako bi se mojega mačka dalo še malo bolj navaditi na nevemkaj.

in kar se tega tiče, povsem verjamem smetki, da ima lučka psihosomatske težave, če dojame, da nekdo nekaj hoče od nje. in če je smetka dojela, da je za lučko več škode kot koristi, da se jo beza, ji povsem verjamem.

[spuppisf]

Lučka spoznala, da je svet lahko drugačen. Da Smetka ni nadomestljiva, ampak nas je okoli nje vseeno veliko, ki jo imamo radi.
Se pa strinjam, Smetka jo najbolje pozna, tukaj nisem nikoli oporekala. In z glavo čez zid se ne da.
Sem pa bistvo povedala v tem stavku:
In ne mislim, da bi morali bezati v Lučko, ampak da spozna čim več ljudi in se čimveč giblje med nami.
LP

Hmmm, mislim, da Smetka najboljše pozna situacijo in če bi bilo možno, bi jo že oddala, ker zanimanje za psičko je bilo. Tudi sama sem bila v kontaktu z Lučko in spremljala njen napredek. Žal se pa vseh stvari ne da 100% popraviti - enako kot pri ljudeh. Zakaj bi Lučko po nepotrebnem izpostavljali dodatnemu stresu, če je Smetka točno ve, kaj Lučka potrebuje ?

 

[arončka]

Puppa, nisi dojela bistva mojega pisanja. Ne govorim o posvojitvi. Kar hočem povedati je, da moramo Lučko počasi navajati na ljudi - na različne ljudi. Saj ni treba, da kdo rine vanjo, za začetek bi bila lahko več na dvorišču, ko pridemo sprehajalci - in jo ignoriramo. S tem bi ji dali možnost, da nas  brez strahu opazuje in se potem sama odloči, če in kdaj se nam bo približala. Se mi zdi, da bi bil to najmanj vsiljiv pristop, s katerim bi lahko veliko dosegli. Če pa jo bomo pustili v svojem kotu, bo tam ostala - za večno.

Žal se pa vseh stvari ne da 100% popraviti

Mogoče se bi pa dalo 50% popraviti? Ali pa 20%? Mogoče pa le za 2%?
BRAVO LUČKA, ZA LE 2% NAPREDKA!
Meni se zdi to veliko in vredno truda.
Pa tebi?