mojpes.net
o psih pasme galerija forum zaščita živali posvojite psa

Dobrodošel/la, gost. Prosim prijavi ali registriraj se.
sreda, 23.09.2020 : 18:33:25

Prijava z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seanse.
* Domov Pomoč zemljevid po mojpesForumu Prijava Registracija
mojpes.net  |  aktualno  |  vroče teme  |  Tema: Ali poznamo svoje pravice in dolznosti?
Strani: [1]   Dol
Natisni
Avtor Tema: Ali poznamo svoje pravice in dolznosti?  (Prebrano 3602 krat)
0 članov in 1 gostov pregleduje to temo.
Jana
Jana Pahovnik
administrator
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 28.595


Sijejo zvezdice na nebu ...


WWW
« : nedelja, 19.08.2007 : 10:21:34 »

Spet se bom lotila ene take splosne teme, ki ni vezana samo na pse, je pa na vsakem koraku uporabna tudi pri sobivanju s kosmatinci in drugimi ljudmi, pa ji zal posvecamo vse premalo pozornosti. Morda ne ravno premalo, temvec porazdelitev nase pozornosti ni enakomerna na pravice in dolznosti. Enostavno se vecina ne ozira veliko na dolznosti, imajo pa kristalno sliko, kaj njihove pravice so, oz. kaj naj bi bile.

Ni moj namen izpostavljanje imen, prav tako ni namen te teme stopati v bran ali napadati kogarkoli in dejansko ni namen te teme govoriti na dolgo in siroko o konkretnem primeru, kaj se je kje naredilo prav in kaj narobe. Predvsem zelim spodbuditi debato o tem, ali poznamo poleg svojih pravic, ki jih nekako v trenutni situaciji takoj prepoznamo, tudi svoje dolznosti, oz. ali smo se pripravljeni poglobiti v problem v toliko, da raziscemo, ali nima morda kaksne pravice tudi "druga stran". Govorimo o vseh mogocih pravicah in dolznostih. Tako moralnih, kot pravnih, odskodninskih, kazenskih ... Vedno sta dve strani kovanca, zgodbe, pravic/dolznosti, obraza ...

Pred davnimi  Wink 5-imi leti je prav tukaj potekala debata o tem, kaj se lahko na internetu napise in cesa se ne sme. Takrat so nekateri bili mnenja, da je to prostor, kjer je zagotovljena svoboda "govora" (beri pisanja). Kar naj bi nekomu padlo na pamet, se lahko napise, predvsem je pa dolznost vsakega, da na nepravilnosti nekoga drugega opozarja javno. Seveda z imeni in priimki pod krinko nekih imaginarnih uporabniskih imen. Tako so se takrat "drli" nekateri najbolj zagnani.
Kaj hitro smo razcistili, da vse pac ne more iti na internet, kot ne more iti vse v casopis ali na TV. Po burnih debatah so se strinjali z mano, da se svoboda posameznika konca tam, kjer se zacne svoboda nekoga drugega. Svobodo lahko postavimo vzporedno s pravicami.

Vendar pravica pisanja na internetu ni zavezana samo pravilom, ki veljajo na posameznem forumu, chatu, spletni strani ... Zavezuje jo predvsem zakonodaja, ali bolje receno - pravice drugega brani zakonodaja, kar je popolnoma pravilno, pa vedno znova in znova (namerno ali nenamerno) spregledano. Tako kot nam zakonodaja nalaga druge dolznosti in daje druge pravice na drugih podrocjih.

Bomo vzeli za zacetek en konkreten primer z enega takega "drugega" podrocja, ki je sicer nam na tem forumu zelo poznano, pa vendar sem prepricana, da bodo vecini spodnja citiranja iz predpisov "nova".

Zgodba je resnicna in se pravkar odvija nekje na netu.
Gre za najdbo zivali, za nasprotovanje oddaje najdene zivali v zavetisce, za zeljo posvojiti to zival in za odklanjanje obveznosti ob placilu vseh stroskov. Ker akterji svojih zelja in pravic niso znali postaviti nasproti dolznostim, so si vzeli se dodatno pravico o teh svojih "pravicah brez dolznosti" pisati javno v medijih na nacin, ki grdo blati drugo stran, torej zavetisce in lastnico le-tega. Zavetiscu dejansko ne priznava popolnoma nobene pravice, temvec mu "nalaga" samo dolznosti (poleg zakonskih, ki jih akter nase zgodbe ocitno ne pozna, se nekaj takih iz njegove glave).

Torej, nasli so poskodovanega psa, na obcini podpisali izjavo o kraju najdbe, peljali psa k veterinarju in ga vzeli nazaj domov, ceprav je za najdenega psa pristojno zavetisce, skrbeli za psa 14 dni, na kar je bil ponovno hospitaliziran in od veterinarja odpeljan v zavetisce.
Zaplet se je tukaj sele zacel, saj so nemudoma zeleli psa nazaj, ocitno so odklonili placilo stroskov (pise celo o enormnih zneskih vec kot 100 € na dan za zival od obcine in cez 40 € na dan za posvojnino) in navajali, da je 10 dnevno zadrzevanje psa v karanteni le zasluzkarska politika zavetisca, da je to "super biznis", da so kontaktirali zavetisce sele po nastanku zapleta - ko je bil pes odpeljan tja, da se zavetisce ni odzvalo v 4-ih urah po najdbi poskodovanega psa in tako dalje...
Poleg cele vrste ocitnih lazi je navedenih tudi nekaj izjemno hudih klevet.

Pa pojdimo pogledat, kaj v takih primerih pravi zakonodaja. Vsi citati iz zakonov bodo kot "forumski citati" zgolj zaradi preglednosti.

Citat
Z A K O N  O ZAŠČITI ŽIVALI uradno prečiščeno besedilo (ZZZiv-UPB2)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
1. Skrbnik živali je oseba, ki ima žival v lasti ali oskrbi in odgovarja za ustrezno rejo, ravnanje, oskrbo in prevoz živali ter imetnik objektov za rejo, trženje, prevoz, zakol, nego in prireditve z živalmi. Skrbnik živali odgovarja tudi za delo in ravnanje oskrbovalcev svojih živali ali živali, ki jih ima v oskrbi. Skrbnik živali, ki so zapuščene, je imetnik zavetišča oziroma občina, če ni zagotovila zavetišča.
18. Zapuščene živali so najdene, oddane ali odvzete hišne živali.
19. Zavetišče je objekt, v katerem se poskrbi za pomoč, oskrbo in namestitev zapuščenih živali.

Je bila oseba iz zgornje zgodbe skrbnik ali najditelj? Je bila zival zapuscena, najdena ali kaj tretjega? Zapisano je, da "je bil najden pes mesancek".
Torej je oseba najditelj in ne skrbnik zapuscene zivali.
Za skrbnika zivali je zakonska obveza v Zakonu o zasciti zivali sledeca:

Citat
Z A K O N  O ZAŠČITI ŽIVALI uradno prečiščeno besedilo (ZZZiv-UPB2)
II. ZAŠČITA ŽIVALI
1. Reja živali
7. člen
Skrbnik živali mora živali zagotoviti:
    – bivališče, hrano, vodo in oskrbo na način, ki je glede na vrsto živali, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve primeren njenim fiziološkim in etološkim potrebam v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji;
    – svobodo gibanja, primerno živali glede na njeno vrsto, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve, ki preprečuje nepotrebno trpljenje;
    – dovolj prostora, če je privezana ali zaprta, glede na njene fiziološke in etološke potrebe v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji;
    – svetlobo, toploto, vlažnost, kroženje zraka, zračenje, koncentracijo plinov, higieno in intenzivnost hrupa v prostoru, kjer je žival, ki ustreza njeni vrsti in stopnji razvoja, prilagoditvi in udomačitvi, fiziološkim in etološkim potrebam ter predpisanim higienskim pogojem;
    – ločeno nastanitev nezdružljivih živali.
    Skrbnik živali mora preprečevati napake v reji, ki povzročajo tehnopatije in motnje v obnašanju.
    Če je opustitev iz prvega in drugega odstavka tega člena storjena naklepno in nastanejo posledice iz 4. člena tega zakona, se šteje, da gre za mučenje živali.

8. člen
Bolne, poškodovane in onemogle živali morajo biti takoj ustrezno oskrbljene.
    Zagotovljena mora biti ustrezna ločena namestitev bolnih, poškodovanih ali onemoglih živali.

P R A V I L N I K  o zaščiti hišnih živali
I. SPLOŠNE DOLOČBE
4. člen
(bolne, poškodovane in onemogle živali)
Skrbnik živali mora zahtevati veterinarsko pomoč in oskrbo bolnih ali poškodovanih živali, veterinarsko pomoč pri porodih, kadar je potrebna, ter zagotoviti nego bolnih, poškodovanih in onemoglih živali.

Torej, se razume, da bi najditelj zivali, ki bi zelel to zival obdrzati in s tem postati njen skrbnik, tudi pokril vse stroske, ki bi nastali z zivaljo od trenutka, ko je zival nasel. Zal pa ta "najditelj/skrbnik" zeli ostati pri stroskih najditelj, pri lastnistvu psa pa skrbnik. Oboje ne gre skupaj. Ali eno ali drugo.

In kaj pravijo o najditeljih in najdenih psih predpisi?

Citat
Z A K O N  O ZAŠČITI ŽIVALI uradno prečiščeno besedilo (ZZZiv-UPB2)
III. SKRB ZA ZAPUŠČENE ŽIVALI
29. člen
Kdor izgubi žival ali kdor najde zapuščeno žival, o tem obvesti zavetišče oziroma pristojno veterinarsko organizacijo.

31. člen
Vse stroške v zvezi z zapuščeno živaljo plača dosedanji skrbnik živali, če ni s predpisi določeno drugače. Če skrbnik živali ni znan oziroma, če lastnika živali ni mogoče ugotoviti, krije stroške imetnik zavetišča oziroma občina, kjer je žival najdena, če ni zagotovila zavetišča.
    Zapuščeno žival se namesti v zavetišče na območju občine, kjer je bila najdena, oziroma v zavetišče, s katerim ima ta občina sklenjeno pogodbo.
    Če je občina zagotovila predpisano število mest za zapuščene živali, vendar zavetišče zapuščenih živali ne more sprejeti, uradni veterinar odredi namestitev živali v drugo najbližje zavetišče na stroške zavetišča, ki živali ne more sprejeti.
    Imetnik zavetišča, ki žival odda, lahko zaračuna novemu skrbniku pavšalni znesek za materialne stroške oskrbe živali v skladu s cenikom, ki ga potrdi svet zavetišča.
    Če zapuščene živali ni možno oddati, se lahko po 30 dneh od dneva, ko je bila nameščena v zavetišče, usmrti.
    Če se z oddajo oziroma prodajo zapuščenih živali ukvarja društvo, mora glede namestitve in oskrbe živali izpolnjevati pogoje, ki so predpisani za zavetišča.

P R A V I L N I K  o zaščiti hišnih živali
I. SPLOŠNE DOLOČBE
5. člen
(izguba in najdba živali)
(1) Skrbnik živali mora morebitno izgubo živali v roku dvainsedemdeset ur prijaviti najbližjemu zavetišču za zapuščene živali. Če lastnik izgube živali ne prijavi niti v roku treh dni, se smatra, da gre za namerno zapustitev živali v skladu z zakonom, ki ureja zaščito živali.
    (2) Kdor najde zapuščeno žival, mora najkasneje v roku štiriindvajsetih ur:
    1. najdbo živali prijaviti najbližjemu zavetišču za zapuščene živali;

    2. v primeru živali zavarovanih prosto živečih vrst upoštevati določbe predpisov, ki urejajo varstvo prosto živečih vrst živali;
    3. v primeru živali, zavarovanih s predpisi, ki urejajo trgovino z živalmi prosto živečih vrst, najdbo prijaviti zavetišču, določenem v skladu s predpisi, ki urejajo zavetišča za živali prosto živečih vrst;
    4. obvestiti skrbnika, če mu je znan.

Oseba iz nase zgodbe pravi, da je kontaktirala z zavetiscem sele 14. dan. Ocitno ga ni obvestila v zakonsko dolocenem roku 24 ur od najdbe. Pa vendar ocita zavetiscu, da "je sprejelo oz. odvzelo zival od njih šele na 14. dan, to je po 336 urah (in ne po 4 urah)". Kako naj bi zavetisce vedelo za najdeno poskodovano zival, ki jo je nekdo nasel in kako naj bi zagotovilo oskrbo v 4 urah? Ure se stejejo od tedaj, ko imetnik zavetisca izve za najdeno poskodovano zival in ne od trenutka, ko jo najditelj najde. Menite, da je nekdo zakonsko obvezan poskrbeti za poskodovano zival, ce mu o najdbi sploh ne javimo nicesar?

Ena od obtozb v pisanju pravi, da "dobijo zavetisca nad 100 € na dan za zival, zato oseba razume, zakaj je zavetiscna politika usmerjena v 10 dnevno obvezno zadrzevanje zivali brez moznosti posvojitve. Navedeno je, da zaradi denarja in velikih zasluzkov.
Pa pojasnimo se ta nonsens oz. napacno predstavo, oz. pomanjkanje poznavanja zakonodaje in dolznosti drugih:

Citat
Pravilnik o pogojih za zavetišča za zapuščene živali
IV. NAMESTITEV IN OSKRBA ŽIVALI
15. člen
Vsako novo sprejeto žival je potrebno namestiti v izolatorij tako, da ne more priti v stik z drugimi živalmi. Do izolatorija ima dostop samo osebje zavetišča in doktor veterinarske medicine, ki opravlja dejavnost zdravstvenega varstva živali v zavetišču (v nadaljnjem besedilu: veterinar).
    Pred namestitvijo nove živali mora biti izolatorij razkužen.
    Vsako sprejeto žival mora pregledati veterinar najkasneje v 24 urah po namestitvi. Živalim je treba odstraniti notranje in zunanje zajedavce in jih preventivno vakcinirati proti kužnim boleznim.
    Osebje zavetišča mora v izolatoriju najmanj dvakrat dnevno preveriti splošno stanje in počutje živali ter o tem voditi evidenčni list, kamor vpiše svoja opažanja in po potrebi obvestiti veterinarja. Vse ugotovljene nepravilnosti (neješčnost, neredno iztrebljanje, apatičnost, agresivnost) mora vpisati v kartoteko živali in po potrebi obvestiti veterinarja.
    Namestitev v izolatoriju traja za pse praviloma 10 dni, za mačke pa praviloma 14 dni.

Nikjer zgoraj ne vidim kaksnega zapisa o tem, da morajo biti zivali v karanteni (izolatoriju) 10 dni zaradi denarja. Pisejo povsem druge zadeve in tako jih je treba tudi brati, predvsem pa pred obtozbami poznati.

Zgodba se je predvsem zapletla zato, ker ni bilo zagotovila, da bo zival lahko obdrzal najditelj, oz. ker so bili razlozeni pogoji za posvojitev, s katerimi pa se ocitno najditelj ni povsem strinjal (predvsem ne z visino posvojnine).
Pa poglejmo, kaj pise o oddaji zivali.

Citat
Pravilnik o pogojih za zavetišča za zapuščene živali
V. ODDAJA ŽIVALI
17. člen
Za vrnitev najdene živali mora skrbnik, ki se mu je žival izgubila, podati zahtevo imetniku zavetišča.
    Če imetnik zavetišča dvomi, da gre za pravega skrbnika, lahko zahteva predložitev ustreznih dokazov (knjižica o cepljenju, veterinarska kartoteka, fotografije, izjave sosedov ipd.) oziroma počaka do preteka roka 8 dni, če se javi še kaka oseba, ki trdi, da je skrbnik živali.
    Predložitev dokazov iz drugega odstavka tega člena je obvezna, če žival osebe ne prepozna, je do nje napadalna ali se je boji.
    Skrbnik mora predhodno pokriti stroške oskrbe živali po veljavnem ceniku zavetišča.
    Skrbnik mora podpisati izjavo, da je dejansko skrbnik živali in da mu je bila žival vrnjena.
    Preden pes ali mačka zapusti zavetišče, mora biti označena z mikročipom za identifikacijo živali.

Smo ugotovili, da oseba ni skrbnik, temvec najditelj. Ce bi bil skrbnik, se njegova zival ne bi znasla v zavetiscu in tudi na obcini ali pri veterinarju se ne bi govorilo o "najdeni zivali, ki potrebuje veterinarsko oskrbo in nastanitev v zavetiscu" ter za katero mora biti s strani obcine pridobljen dokument, da bodo poravnali nastale stroske, temvec bi zival preprosto peljal k veterinarju, poravnal racun in potem za zival skrbel vse naprej - se danes.

Ker pa je najditelj zivali in ker so za najdene zivali ze zgoraj citirani predpisi, se nekaj nadaljevanja o posvojitvah:

Citat
Pravilnik o pogojih za zavetišča za zapuščene živali
18. člen
Če skrbnik ne zahteva vrnitve živali ali če gre za odvzeto ali oddano žival, jo imetnik zavetišča odda novemu skrbniku, ki se zaveže, da bo za žival ustrezno skrbel.
    Če je več interesentov, imetnik zavetišča odda žival tistemu interesentu, ki ima najboljše pogoje za oskrbo živali. Zavetišče o tem presodi na podlagi predhodno izpolnjenega vprašalnika o interesentovih izkušnjah z živalmi, znanju, bivalnih pogojih in o tem, kakšno žival želi. Imetnik zavetišča lahko pred oddajo živali preveri, ali interesent dejansko izpolnjuje pogoje oziroma ali je navedel resnične podatke.
    Ob predaji živali mora novi skrbnik podpisati izjavo o prevzemu živali, s katero se zaveže, da bo za žival ustrezno skrbel. Iz izjave mora biti razvidno vsaj naslednje:
    – osebno ime in datum rojstva skrbnika,
    – naslov stalnega prebivališča ter telefonska številka,
    – naslov, kjer bo bivala žival,
    – opis živali,
    – identifikacijska številka živali (mikročip),
    – soglasje skrbnika, da predstavniki zavetišča občasno preverjajo, ali ustrezno skrbi za žival.
    – soglasje skrbnika, da bo v primeru prodaje ali oddaje živali o tem obvestil imetnika zavetišča.
    V primeru selitve skrbnik živali o tem pisno obvesti imetnika zavetišča.

Kot najditelj zivali je glede na pridobljeno dokumentacijo s strani obcine dolzan zival prepustiti zavetiscu in se v primeru, da zeli prav to zival posvojiti, izkazati kot najboljsi mozni potencialni posvojitelj, tako kot za vse druge zivali, ki se oddajajo. Ali bo ustrezal in v resnici pridobil skrbnistvo za prav to zival, po zgornjem pravilniku odloca imetnik zavetisca.
Ce bi zelel prav to zival obdrzati, potem je bila napaka storjena ze na zacetku, ko se je obrnil na obcino glede "placila stroskov" in nepopravljiva, ko je peljal ves "postopek" na lastno pest in protizakonito.

Pa se nekaj okrog evidenc, saj mora najditelj dati zavetiscu cel kup podatkov, zavetisce pa mora ob prevzemu zivali zabeleziti in ukreniti se ostalo.

Citat
Pravilnik o pogojih za zavetišča za zapuščene živali
VI. EVIDENCE
21. člen
Imetnik zavetišča mora voditi ustrezne evidence o zapuščenih in pogrešanih živalih, sprejemu živali, vrnitvi živali njihovim skrbnikom oziroma oddaji živali novim skrbnikom, zdravljenju, poginih in usmrtitvah.
    Ob sprejemu v zavetišče se žival vpiše v ustrezno evidenco, ki mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
    – zaporedno številko vpisa v evidenco,
    – opis in fotografijo živali,
    – identifikacijsko številko o cepljenju proti steklini (če jo ima),
    – navedbo, ali gre za najdeno, odvzeto ali oddano žival,
    – uro, datum in kraj najdbe,
    – osebno ime in naslov najditelja,
    – uro in datum sprejema živali,
    – osebno ime osebe, ki je žival sprejela.
    Evidenca mora biti izdelana oziroma zaščitena tako, da ni možno brisanje ali nepooblaščeno vpisovanje in spreminjanje podatkov.
    Vsaka žival mora imeti tudi kartoteko, ki mora poleg podatkov iz evidence vsebovati vsaj še naslednje podatke:
    – če gre za oddano žival, podatke o skrbniku, njegovo soglasje, da lastninska pravica na živali preide na zavetišče, ter vso dokumentacijo o živali;
    – če gre za odvzeto žival, mora biti priložena kopija odločbe, s katero je bila žival odvzeta;
    – o zdravstvenem stanju živali ob sprejemu in o veterinarski oskrbi;
    – o zdravljenju živali, morebitni sterilizaciji oziroma kastraciji, kroničnih boleznih ali poškodbah;
    – o značaju oziroma obnašanju živali (odnos do ljudi in drugih živali, čistoča, prehrambene navade, lajanje, morebitna agresivnost, plašnost in drugo);
    – o morebitnih poškodbah, ki jih je žival povzročila človeku ali drugi živali.
    Podatke o vrnitvi živali skrbniku oziroma oddaji novemu skrbniku ali usmrtitvi se v evidenco vpiše po opravljenem postopku.

Vsako prirejanje podatkov o kraju najdbe zato, da bi se pridobilo obcinska sredstva za veterinarsko oskrbo zivali ali zaradi cesarkoli drugega, je protizakonito. O kraju najdbe je treba podpisati izjavo. Kaj pomeni podpis, je najbrz vsem jasno.

Pa se nekaj, kar spada bolj k drugemu podrocju takega pocetja in ni omejeno samo na naso zgodbo, temvec pritice vsem zgodbam, kjer imamo koga "v zobeh":

Citat
K A Z E N S K I     Z A K O N I K
Osemnajsto poglavje
KAZNIVA DEJANJA ZOPER ČAST IN DOBRO IME

Razžalitev
169. člen
    (1) Kdor koga razžali, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh mesecev.
    (2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev.
    (3) Ne kaznuje se, kdor se o kom žaljivo izrazi v znanstvenem, književnem ali umetniškem delu, v resni kritiki, pri izvrševanju uradne dolžnosti, časnikarskega poklica, politične ali druge družbene dejavnosti, pri obrambi kakšne pravice ali pri varstvu upravičenih koristi, če se iz načina izražanja ali iz drugih okoliščin vidi, da tega ni storil z namenom zaničevanja.
    (4) Če je razžaljenec razžalitev vrnil, sme sodišče obe stranki ali eno izmed njiju kaznovati ali kazen odpustiti.

Obrekovanje
170. člen
(1) Kdor o kom trdi ali raznaša kaj neresničnega, kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu, čeprav ve, da je to, kar trdi ali raznaša, neresnično, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev.
    (2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
    (3) Če je tisto, kar se neresnično trdi ali raznaša, take narave, da ima hude posledice za oškodovanca, se storilec kaznuje z zaporom do dveh let.

Žaljiva obdolžitev
171. člen
(1) Kdor o kom trdi ali raznaša kaj, kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh mesecev.
    (2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev.
    (3) Če je tisto, kar se trdi ali raznaša, take narave, da ima hude posledice za oškodovanca, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
    (4) Če dokaže resničnost svoje trditve ali če dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal, se storilec ne kaznuje za žaljivo obdolžitev, lahko pa se kaznuje za razžalitev (169. člen) ali za očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja (173. člen).
    (5) Če kdo za koga trdi ali raznaša, da je storil kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, se sme resničnost, da je oškodovanec storil kaznivo dejanje, dokazovati le s pravnomočno sodbo, z drugimi dokazi pa le tedaj, če pregon ali sojenje nista mogoča ali nista dovoljena.
    (6) Če je bila žaljiva obdolžitev, da je oškodovanec storil kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, storjena v okoliščinah iz tretjega odstavka 169. člena tega zakonika, se storilec ne kaznuje za žaljivo obdolžitev, čeprav ni pravnomočne sodbe, če dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal.

Viri:
- Zakon o zaščiti živali
- Pravilnik o pogojih za zavetišča za zapuščene živali
- Pravilnik o zaščiti hišnih živali
- Kazenski zakonik
- med.over.net

Za omadezevanje imena podjetja in gospodarsko skodo, ki je storjena z objavo takega pisanja na internetu in ki raste z vsakim klikom in z vsako minuto, ko je napisano na oceh javnosti, je se nekaj dodatnih predpisov in predpisanih kazni. Tako fizicna oseba kot pravna lahko zahtevata poleg kazenske se odskodninsko odgovornost pisca.

Nepremisljenost? Zlehtnoba? Nepoznavanje zakonodaje in svojih ter tujih pravic in dolznosti? Slabe "svetovalke"? Kaj tretjega?

Ko nam nekaj ne pase in ko bi zeleli nekoga ali njegovo delo kritizirati, razmislimo sledece:
- Ali dovolj poznamo predpise s tega podrocja?
- Dovolj poznamo problematiko, ki podrocje spremlja?
- Poznamo teorijo in prakso na podrocju, na katerega "se spuscamo"?
- Se zavedamo, da bomo morda morali vsako zapisano besedo zagovarjati in dokazovati na sodiscu?
- Se zavedamo, kdaj kratimo pravice nekoga drugega? Recimo pravico do odlocitve, ali smo ustrezni posvojitelji ali ne oz. pravico (in dolznost) do ravnanja v skladu z veljavno zakonodajo? Ali pa samo pravico do osebnega miru? Morda takrat, ko se sprehajamo s spuscenim psom?

Kritika na resnicnih temeljih ni kratenje pravic drugega. Je pa nedopustna vsaka laz, ki jo o nekom izrecemo ali celo zapisemo v javnosti z namenom blatiti njegovo ime.
Nevednost, naivnost ter jeza niso opravicila za nasa pocetja.

In kaj vi menite o poznavanju nasih in tujih pravic in dolznosti?
Logiran

Sleepy
rad prihajam sem
*
Sporočil: 1.129


« Odgovor #1 : nedelja, 19.08.2007 : 19:44:00 »

Hja, težko je še kaj dodat. Edino še mogoče, da nepoznavanje zakonov nikogar ne odvezuje krivde. Bo treba bolj redno ukrepat, iztožit in izterjat odškodnino, pa se bo morda kdo od "vseznalskih pisateljev" le zamislil nad svojim početjem....
Logiran
Strani: [1]   Gor
Natisni
mojpes.net  |  aktualno  |  vroče teme  |  Tema: Ali poznamo svoje pravice in dolznosti?
Skoči na:  

domov | o psih | pasme | galerija | forum | zaščita živali | posvojite psa | piškotki | admin | splošni pogoji

2000-2020 Jana. Vse pravice pridržane.
Vsako kopiranje vsebin ali njihova uporaba v nasprotju s
splošnimi pogoji uporabe mojpes.neta je prepovedana.
Powered by SMF 1.1.20 | SMF © 2013, Simple Machines