za vse ki kupujejo psa,...

[sirtaki]

Uhatka večino časa, ko smo ljudje odstotni, psi itak prespijo. Da se izogneš problemom, ki pridejo z mladički, bi si mogoče lahko omislila že nekoliko starejšega psa, recimo od 6. meseca dalje.

Nevem zakaj imajo lSlovenci take predsodke proti vsemu kar ni staro 6-8 tednov, pa je to vseeno najboljša rešitev za tiste, ki imajo zaseden urnik a si vseeno želijo psa.
Priznam, da sem tudi sama ugotovila da je veliko lažje dobiti 5mesečnika kot pa 2mesečnika in imam aktivne izkušnje s psi že več kot 15let (šolanje, vzreja, več kot en pes v hiši itd).

[jessy]

Pozdravljeni!
15 let sem imela irsko seterko, toda takrat sem živela še doma, z mamo in bratom.
Zdaj živim sama in večkrat pomislim, da bi imela še enega psa, morda labradorko.
Moja odprta vprašanja so:
1. Ali ni to malo majhen "trop", ki ga lahko ponudim psu?
2. Ali jo bom lahko sama vzgojila in ali ne bo preveč časa sam sama, (8h službe+občasno še kaj)?
3. Ali je sploh možno, da bi zaposlen človek, ki živi sam, omogočil kvalitetno življenje psu in sebi prijazno družbo?
Hvala, če boste malo porazmišljali z mano,

1. Ne, to ga ne bo motilo(da bi bili samo vi z njim).  
2. Seveda ga boste lahko sami vzgojili. Morali pa se mu boste seveda dovolj posvetiti. Pri 2 mesečnemu psu je res malo težko, da je 8 ur sam.   Kot je predlagala Sirtaki, lahko vzamete malo starejšega psa(ki bo še vseeno mladič a ne). Seveda pa ga morate v času, ko boste z njim dovolj razgibati, zaposliti ...
3. Ja, možno je. Samo dovolj se mu morate posvetiti, se ukvarjati z njim. Vedeti morate, da boste sprejeli odgovornost! Mislim da se tega zavedate.  


Lp, jessy&2 pasji zverini(ci)

[uhatka]

No, hvala za hitre in "prizemljene" odgovore, tudi za spodbudo. Priznam, da sem že pomislila, da bi vzela kakšno leto starega psa iz zavetišča. Ko sem prebirala komentarje, kako res ne veš, kaj vse prinaša s sabo in da je za takšnega psa potreben en človek in pol ipd...., sem kar malo izgubila pogum. Ta možnost z nekoliko starejšim, še vedno mladičem, pa se mi zdi realna. Sploh če je to praksa, npr. v Avstriji, kot piše Altervita.
Na tehtnici tako ostaja še odgovornost oz. vezanost s sprehodi trikrat na dan, ko nimaš blizu nekoga, ki bi vsaj kdaj pa kdaj vskočil. Je pa res da se, kadar se išče, tudi najde rešitev!
Bom še malo razmislila, se mi zdi bolje, da take odločitve zorijo počasi.

[evangelina]

Vem, da malce z zamudo pišem ampak tale zgodba Kako si mi lahko to storil, je pa res žalostna.   Še bolj žalostno je, da ogromno psov to doživlja in izkusi na svoji koži.   :'(Mislim, da bi bilo treba take zgodbe printat in kopirat ter posredovat vse dni v letu, ne le za praznike.

[Drejči]

Malo za šalo, je pa v tem zelo veliko resnice.

1.
Pes bo čisto zadovoljen, celo presrečen, če bosta v tropu samo dva člana (ti in on). Zna pa nastati resen problem, ko (če) se bo v vajin trop "priklatil" neki nebodigatreba v obliki tvojega novega fanta.  Takrat zna priti do resnih problemov, ker je pes prepričan, da si ti SAMO njegova. V tem primeru bo potrebno obilo previdnosti, da ne bo na koncu nekdo moral od doma - ponavadi je to pes.

2.
8 ur službe bo pač prespal, kot velika večina psov. Za tisti "občasno še kaj" bo pa bolj malo časa  

3.
Da seveda, če mu boš vsak dan nudila dovolj gibanja in se primerno ukvarjala z njim. To pomeni, da si moraš vsak dan vzeti nekaj časa  in se posvetiti samo  psu, pa naj bo to crkljanje, delo ali pa samo lahkoten sprehod.

[copic]

Kati tvoj namen je dober, a na žalost mislim, da to stran ljudje obiščejo šele po nakupu psa. Ko se pojavi problem se zatečejo na te strani po nasvet.
Vseeno pa je prav da tudi mi malo osvežimo te zapovedi!
LP

to ni povsem res.... ful mi je všeč, čeprav nisem si še "nabavil" ali posvojil psa, imam pa sedaj namen in brskam že nekaj mesecev za takimi citati ipd.

[n3wfka]

Na netu sem našla pesmico s podobno vsebino, kot jo ima tista zgodbica.

Alone Again
Author unknown

I wish someone would tell me
what it is that I've done wrong.
Why I have to stay chained up
and left alone so long.

They seemed so glad to have one
when I came here as a pup.
There were so many things we'd do
while I was growing up.

They couldn't wait to train me
as a companion and a friend.
And told me how they'd never fear
being left alone again.

The children said they'd feed me
and brush me everyday.
They'd play with me and walk me,
if only I could stay.

But now the Family "Hasn't Time";
they say I often shed.
They do not want me in the house
not even to be fed.

The children never walk me,
they always say "Not Now!"
I wish that I could please them;
won't someone tell me how?

All I had, you see, was love;
I wish they would explain.
Why they said they wanted me,
then left me on a chain!!!