Helou!
Spet imamo veliko za povedat

, ker se nam je v teh nekaj tednih vse sorte dogajalo

Sonnyja smo peljali na pregled, ker se njegovo občasno pokašljevanje kar ni in ni nehalo

. Prvi sumi so nas čisto podrli

. Šum na srcu, morda popuščanje srca, morda poškodba grla ali kolaps sapnika ... in napotitev h specialistu

. Vikend pred kardiološkim pregledom se nam je vlekel ko kurja čreva

. Z Mižijem sva se kljub črnim mislim udeležila dvodnevne tekme in prvi dan celo osvojila drugo mesto

. Sonny je tokrat samo navijal in s Kejt posedal po kavarnah

.
Natančen pregled je hvalabogu ovrgel vse omenjene sume

in dobili smo pravo diagnozo: kronični bronhitis. Začeli smo s terapijo s kortizonom, zaenkrat tablete, v nekaj dneh bomo prešli na inhalacije. Učimo se novega trikca – smrček v inhalator

in ob tem pojemo enormne količine priboljškov

. Drugače nimamo nobenih omejitev glede obremenjevanja

, pazljivi pa moramo biti pri kakšnih prehladih ali kužnem kašlju, da se ne razvije pljučnica

.
Po vseh mukah se nam je prilegel kratek dopust v Bohinju

Malo smo namakali tačke




Zalezovali smo skrito divjad




Nikoli ne veš, v katerem grmu tiči zajec

. Zato je dobro, da je lovcev čim več, da vsak opreza v svojo smer


Baba Kojn je kar naprej slikala





In ker je poziranje strahovito naporno

, smo tudi veliko počivali



Potem smo spet malo športali

. Spet dve tekmi v enem vikendu

. Sonny je prestopil v višji kakovostni razred (A2)

in že na prvi tekmi sta s Kejt odlično odtekla težji agility na višjih ovirah

, osvojila tretje mesto

in naredila tudi prvi pogoj za A3


Čist preveč naporno življenje za uboge kuŠke, a ne?


