kako naj naučim prostor

[sebi]

Ko sedi mu lepo pred nosom na tla z roko povlečeš priboljšek (upam, da razumeš) -toliko, da naredi prostor.

[sanci_cat]

Ampak se mi zdi, da je hitreje s spodmikom...

[andi]

sanci; zakaj bi delal s spodmikom nog, če kuža lahko samo pride do prostora z pomočjo salamce? Ne razumem te logike, saj pri sedi mu tudi ne tlačiš ritke dol ampak mu pustiš da sam pogrunta. Spodmikanje ni nikakršno mentalno delo za psa.

[Agnes]

Psa imas na sedi, nalimas mu salamo na nos in ga pocasi peljes dol proti prostoru in mu istočasno poveljuješ. Ni treba, da čakaš, da pes sam pogrunta prostor, ampak mu lepo dopoveš (brez spodmikanja nog), kaj od njega želiš. Potem pa samo še vaja dela mojstra. Počasi prideš do naslednje faze, ko samo še z roko pokažeš dol in hkrati poveljuješ, zadnja faza je pa, da mirno stojiš in poveljuješ, kuža se pa sam uleže. Lp Neža

[samo]

Mislim, da tu ni kaj dodati, vse kar je zgoraj napisano drži in je preverjeno.Se pa tu in tam najde kakšen primer za katerega je potrebno poizkati kako drugo pot, da pridemo do željenega cilja.

[twety]

ko je imel moj kuža kake tri ali štiri mesece, sem uporabila kar dobro foro. Piboljšek sem dala na tla in ga pokrila z roko, seveda je frajer to takoj zavohal in začel praskat in iskat, vmes sem mu govorila daj prostorin res se je kmalu ulegel zraven roke in s smrkčkom iskal še kar iskal priboljšek, takrat je sem mu rekla " bravo priden prostor,  " in dvignila roko, da je dobil piškotek. Kmalu je ugotovil kaj hočem od njega. Pri mojemu je bilo uspešno!
lp

[deteljica]

 na to temo:
gazda je hotel psa naučit ,da bi pes lajal kadar hoče obrok. In je sam vdno zalajal , preden je dal psu hrano na tla. Po več mesecih dela je sprobal ,kako je šolanje uspelo in ni sam zalajal.
Čaka.čaka...pa nič,
"očitno ne deluje" ,si je mislil in dal hrano na tla. Pe spet  nič, pes ne ne je ,kar čaka in gledg azdo ...dokler ni gazda zalajal....potem pa začne jest"

[sanci_cat]

Mi smo s spodmikom, ker smo probali s salamco, pa ni potegnilo...
Parkrat sem spodmaknila, potem si je pa že zapomnil...

[altervita]

jaz sem dal psa na prostor pred stolom. potem sem pod stolom držal priboljšek, psa pa na povodcu tako, da je vstrajal v sedečem položaju. In ker vstat ni mogel, da bi se potem samo sklonil z glavo pod stol, kjer ga je čakala salamca, se je pač ulegel, da bi jo v ležečem položaju "ujel". Ko se je ulegel, je pa salamca "sama do njega prišla" za nagrado.
Seveda je bilo zraven veliko vspodbujanja in velika pohvala ko je "pogruntal".

Nobenega spodmikanja torej

[janchy]

svoje ta male kužke navadim na "prostor" tako, da jim rečem "prostor" takrat, ko se ravno sami vležejo. s časom pa beseda sproži dejanje.

Najbolj simpl in učinkovito.

[klovn]

Ko sedi mu lepo pred nosom na tla z roko povlečeš priboljšek (upam, da razumeš) -toliko, da naredi prostor.

Ja, zdaj, ko sem prebral še prvo stran, sem opazil natančno enak postopek - brez spodmikanja. Prosto, ko pasulj.

[samo]

Sicer ni nič narobe, če se pes pri prostoru uleže na bok samo, da se. Drugače pa je to pri prinašalcih kar pogost pojav, vem iz lastnih izkušenj, ker se sam ukvarjam s šolanjem.

Problem poskusi rešiti tako, da boš psičko iz boka s priboljškom zvabila v pravilen položaj in ko ti to uspe jo potrdi -bravo, pridna, ja, to ali klik če delš s klikerjem. To storiš točno  tisti moment ko zavzame pravilen položaj, potem pa sledi nagrada: priboljšek, igra, predmet, kar ima pesička res rada.Najlažje je s priboljškom, če je ješča. Nato boš čas pravilnega položaj postopoma podaljševala in vsakokrat žaključila vajo s potrditvijo in nagrado.

Želim ti obilo uspeha lep pozdrav Samo.

[AmonRaa]

Ko psa potegnete is sedi položaja v prostor, kako preprečite da se enostavno vstane?

[dogue de bordeaux]

ko enkrat lezi je pri mladicu normalno, da se vstane takoj ko dobi nagrado. potem pa se ta cas podljsuje. vedno moras dati ukaz da lahko gre preden vstane.

[najkica]

Ojla!
Zanima me kaj naj naredim ko moja psička Meli ko ji rečem prostor zalaja in se nato uleže  ker nimam pojma kaj naj naredim. Lahko da misli kaj ji ukazujem in da se ji ne da ne vem.

[enaNika]

Še malo, pa spet šola.  Ravno sem dobila obvestilo, da že 1. septembra začnemo...

Midva bova ponavljala 1. razred ( = A ). Vadila sva kar nekaj med počitnicami, ampak odlaganje (in nasploh vaja "prostor") je pa še vedno bolj tako... na psu. Bom poskusila z vprašanjem v tej zaprašeni temi in v upanju, da dobim kaki instant delujoč, učinkovit, zanesljiv... odgovor.

Kot sem že napisala, imam kar velikega, zelo plašnega in negotovega psa, ki bi pa vseeno malo po svoje... Ja, saj vem, krasna kombinacija za paranje živcev,    ampak kaj čem zdaj.

Buča je sicer brihtna in točno ve, kaj se od njega zahteva. In če ni nobenih motečih elementov, pa če je ravno pri volji, dela vaje u nulo. In po pol leta ponavljanja verjetno že lahko pričakujem, da bo naredil prostor takrat, ko se mu reče; ne pa takrat, ko njemu je... ali pa mu ni.

Ampak, ne.

Vsake toliko ga prime, da si bo malo delal norca iz mene.  Postavi se ko en magarac in se dela, da ne sliši. Čim potegnem priboljšek iz žepa in grem z roko mimo nosa in proti tlom, pa takoj razume celo zgodbo. 

Potem pa, kadar je ravno razpoložen za norčije, bog ne daj, da odpnem povodec in se umaknem za par korakov. Gladko vstane in pricaplja za mano. In gleda čisto navdušeno, kao,  jupi, kuku, tu sem, a zdaj se bomo pa igrali? Meni pa pritisk na plafon in para na ušesa. Ampak če ga bom kregala, ko pride za mano, vnaprej vem, da bo naslednjič pač zavil nekam po svoje, kar je še slabše. Ga pač zapnem, odpeljem na izhodišče in delava vajo še enkrat.

Kake nasilne tehnike z "zabijanjem" na prostor pri njem ne pridejo v poštev. Ker je paničar, je za njega kar zahtevno, ostati na prostoru. Kaj če mu kdo takrat skoči na hrbet in ga zgrabi za vrat? Po drugi strani pa je "prostor" tako skrajno dejanje podrejanja, da se mu včasih zdi, da on pa to vseeno ne bi. Saj ne, da je neko dominantno strašilo, ampak da mu neka baba kar nekaj komandira... pa prostor, pa sedi, pa prostor, pa poleg... In se zna v takih trenutkih upirat in govorit nazaj.  Nikakor pa se nočem spuščati v konflikte, kjer bi lahko z ugrizom karkoli dosegel. Pa ne, da bi se ga bala. Ampak če te taka mrcina čapne, četudi narahlo, spustiš enih par sočnih in ti je tisti trenutek malo mar, ali je on na prostoru ali kje drugje. Kar bi za njega pomenilo zmago. In kar bi pri njegovem bliskovitem sklepanju pomenilo, da bo naslednjič poskusil isto. Potem sem pa slabše kot na začetku.

S klikanjem raje niti ne začenjam. Imamo še določene težave pri vljučevanju v okolje (sem pisala v temi o zaganjanju v mimoidoče) in v kakem kritičnem trenutku potrebujem obe roki, kje šele, da bi se motovilila s klikerjem.

Če skrajšam: očitno mi za eno sicer prijazno, ampak precej trmasto in svojeglavo ovčarsko čudo manjka velika žlica avtoritete.  Vprašanje torej glasi, kako to avtoriteto pridelati oz. popraviti NA MIREN NAČIN, oz. konkretno v tem trenutku pri vaji "prostor" in odlaganju.

Ali pa mogoče prehitevam? V Mb namreč nimamo posebej šole za posvojence in ostala bitja s travmami, tako da imam za merilo samo "navadne" pse. Pa od mojih prejšnjih tudi noben ni bil tako zahteven.