mojpes.net
o psih pasme galerija forum zaščita živali posvojite psa

Dobrodošel/la, gost. Prosim prijavi ali registriraj se.
četrtek, 25.04.2024 : 04:58:55

Prijava z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seanse.
* Domov Pomoč zemljevid po mojpesForumu Prijava Registracija
mojpes.net  |  aktualno  |  vroče teme  |  Tema: Petarde so prepovedane!
Strani: 1 ... 12 13 14 15 16 [17] 18 19 20 21 22 ... 36   Dol
Natisni
Avtor Tema: Petarde so prepovedane!  (Prebrano 129401 krat)
0 članov in 2 gostov pregleduje to temo.
drobtinica
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.477


« Odgovor #240 : petek, 10.11.2006 : 12:30:53 »

Očitno nimaš dovolj velikega kovtra za 6 let starega bernardinca, hecam se, ne me jemat resno.
Vem da je velik problem ta strah pred nekaterimi stvarmi. Poglej, jaz imam rotweilerko, ki pri večini ljudi zaradi pasme velja za hudo nevanega, neustrašnega psa. Ampak je konec koncev samo pes, ki se zaradi takšnih ali drugačnih razlogov v preteklosti ali pa so v genih boji stvari, ki se jih bojimo tudi ljudje. In prav hecno je videt ogromno psico, ki se pred strelo nekje daleč, dobesedno skrije pod kovter.

Torej moj nasvet, v takšnih situacijah svojega kuža skušaj pomirit, izgobaj se sosedovim otrokom (mislim one od 14 do 99 let), ki mečejo petarde, v skrajni sli pa se obrni z nasvetom na kakšnega terapevta. Tudi na tem forumu najdeš g. Simončiča, meni je enkrat že pomagal. Lahko pa greš  na podforum Streloplahost
Logiran
drobtinica
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.477


« Odgovor #241 : petek, 10.11.2006 : 12:31:49 »

Mel hvala, sva pisali istočasno.
Lep vikend!
Logiran
Mircy
novinec
*
Sporočil: 8


« Odgovor #242 : petek, 10.11.2006 : 12:34:44 »

hvala Mel
Logiran
Mircy
novinec
*
Sporočil: 8


« Odgovor #243 : petek, 10.11.2006 : 12:36:22 »

ja sej men tut nihče ne vejrame, da je lahko tako velikaga psa, kot je bernardinec, strah poka petard:) a kaj čmo, tako pač je:(
ja kovter je pa res premali:), maš prav drobtinica:)
pa hvala ti za nasvete!
Logiran
Uma
tukaj sem doma
**
Spol: Ženska
Sporočil: 2.309


« Odgovor #244 : petek, 10.11.2006 : 13:07:41 »

drobtinica nisem sicer pasji terapevt, ampak pocohat in potolazit je najslabse kar lahko naredis, ker s tem potrjujes njihov strah.
Logiran
Mircy
novinec
*
Sporočil: 8


« Odgovor #245 : petek, 10.11.2006 : 13:17:37 »

kaj bi pa ti naredila?
Logiran
Uma
tukaj sem doma
**
Spol: Ženska
Sporočil: 2.309


« Odgovor #246 : petek, 10.11.2006 : 13:36:07 »

Postopek odpravljanja strahu mora oblikovati pasji psiholog, lahko tudi dober instruktor. Dejstvo je samo, da s posvecanjem dodatne pozornosti, psu potrjujes (beri povecujes) strah, ker mu v njegovem jeziku govoris da je dobro, da ga je strah. Pes namrec poveze pojav (torej grmenje ali pok petarde) s tem da mu ti posvetis pozornost, ker ga pocartas in posvecanje pozornosti zanj pomeni, da nekaj dela dobro.

Prva stvar ki jo lahko naredis je, da zacnes njegov strah ignorirat. Mogoce bo pa Kalsang kaj pogledala v to temo in kaj vec povedala, ona je bolj usposobljena.
Logiran
Kalsang
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 4.406


« Odgovor #247 : petek, 10.11.2006 : 14:28:55 »

Hmm, ja, tako kot je dejala Uma, prvi korak je, da skrbnik ne kaže vznemirjenja zaradi pokov. Na primer, greš po cesti s psom, za ritjo ti raznese petardo, začneš krilit, skakat, se razburjat, se grabit za srce, preklinjat mulce... Pes v taki situaciji poveže pok s tvojo reakcijo. Mlad pes ponavadi nima mnenja o pokih. Ko ga prvič sliši, pogleda svojega skrbnika, če je ta v bližini. Če se skrbnik razburja, si bo pes izoblikoval mnenje: pokanje je strašna stvar, tega se je treba bat. Če se skrbnik obnaša normalno, bo pes tudi pok jemal normalno. V normalno obnašanje ne spada božanje, prigovarjanje psu v smislu: ja bogi moj, sej ni nič hudga... Normalno obnašanje je, da še naprej mirno počneš to, kar v tistem trenutku pač počneš. Na ulici to pomeni, da greš mirno naprej, pa naj ti srce še tako razbija, ker ti je za ritjo pravkar razneslo petardo.

To govorim iz izkušenj. Živim v stari Ljubljani. Pol novembra, cel december in še pol januarja je tu kot na fronti. Moja starejša psica je bulletproof kar se petard in raket tiče, ker se doma striktno ravnamo po zgornjih navodilih. Se je že parkrat zgodilo, da ji je pred nosom razneslo petardo, ki žvižga, zeleno sveti in se spiralasto dviguje v zrak. Malo je obstala, pogledala kaj se dogaja, pogledala mene in šla mirno naprej.

Vzgoja mlajše psice me to zimo še čaka, ker je še mladič, ampak do zdaj smo bili ob kakšnih ognjemetih uspešni in ni videti, da bi znalo biti problem.

Za pse, ki se že bojijo, zgornje ni dovolj. Obstaja kaseta s posnetimi poki, ki jo psu vrtiš najprej potiho in potem vse bolj na glas, seveda če mirno sprejema poke nižje jakosti. Ta proces je dolgotrajen in uspeh ni 100 procentno zagotovljen.

Za tiste, ki se res zelo hudo bojijo in jim nobena takšna terapija in ignoriranje ne pomaga, pa obstaja še tretja rešitev. Ker gre za proizvod (naraven, ne gre za pomirjevalo), tu pa ne smem reklame delat, me kontaktirajte po ZS za več informacij.
Logiran
drobtinica
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.477


« Odgovor #248 : sobota, 11.11.2006 : 11:31:22 »

Jaz osebno še vedno mislim, da je med streloplahostjo (kamor spadajo poleg strelnega orožja tudi petarde) ter grmenjem in strelami na nebu velika razlika. Predvsem v v smislu višine tonov, ki jih ti nenaravni ali pa naravni pojavi povzročajo ter s tem posledično frekvenc, ki jih pasje uho zaznava drugače kot človek. In med jakostjo ter frekvenco poka je velika razlika.
Moja psica s petardami nima težav (razen seveda trenutne izredne pozornosti v času poka petarde), ko pa se pripravlja na nevihto s strelami, jo domov pripeljem po načelu čimprej.
Logiran
Kalsang
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 4.406


« Odgovor #249 : nedelja, 12.11.2006 : 14:01:11 »

Delno se strinjam s tabo, drobtinica.

Moja starejša psica, ki petard sploh ne opazi, se je bala nevihte. Ampak pri njej je bil še nekaj drugega razlog. Ko je bila majhna in je doživela prvo nevihto, je postala bolj pozorna na to, kaj se dogaja zunaj. Ker takrat še nisem vedela dovolj, sem jo za vsak slučaj, da se ne bi prestrašila, začela crkljati in jo tolažiti. No, rezultat tega je bil, da se ji je nevihta v spomin zapisala kot nekaj potencialno nevarnega, saj sem jo takrat jaz čuvala in crkljala. Nato se je nekaj časa groma vse bolj bala. Ko sem ugotovila, kje sem naredila napako, sem po zgoraj opisanem receptu nikoli več nisem kaj dosti menila zanjo, kadar je grmelo. Da sem na pravi poti, se mi je potrdilo nekega popoldneva, ko naju je s psico nevihta ujela v gorah in sem ugotovila, da se na prostem groma ne boji. Torej je povezala svojo prvo izkušnjo nevihte v zaprtem prostoru z mojim kompliciranjem in se naučila groma bati, ko je v zaprtem prostoru. V gorah pa, kjer res močno treska, pa se ni popolnoma nič bala. Z mojo doslednostjo se je stanje postopoma zelo izboljšalo in zdaj se tudi za grom ne zmeni kaj dosti. Včasih celo balkon odprem, ko grmi, da gre poslušat ven. Pa je kaj dosti ne zanima...

Vsekakor je treba pri posameznih psih, ki se bojijo groma in petard dobro premisliti, če obstaja kakršnakoli možnost, da so se tega strahu naučili. V tem primeru se jih da tega strahu odvaditi.

Obstajajo pa seveda primeri, ko se pes res panično boji groma in petard. Tu pa so postopki drugačni.
Logiran
lejca
odvisnež
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 599


« Odgovor #250 : ponedeljek, 13.11.2006 : 22:50:34 »

Moj pes se boji grmenja, peard, zvonjenja cerkve...te stvari sem vedno ignorirala, vendar nič ne pomaga. Takrat ga zagrabi panika, začne se vleči po trebuhu. Takrat ga odpnem iz vrvice in teče domov in se skrije. Zato pa decembra hodiva samo na kratke sprehode, na daljše pa se peljeva z avtom na polje.
Logiran
Stella
rad pišem
****
Spol: Ženska
Sporočil: 295


« Odgovor #251 : nedelja, 19.11.2006 : 00:18:55 »

Moj Ben se na srečo ne boji nikakršnih pokov. Ne grmenja in ne petard. Ampak zadnje čase pa opažam, da zganja paniko, ko gre mimo vlak. Doma smo čisto blizu železniške proge in je teh zvokov navajen od malega. Ko je na dvorišču se za vlak ne zmeni, če sva pa na sprehodu (ne sprehajava se ravno po progi, se pa zgodi, da greva nekaj metrov v neposredni bližini) in ga zasliši pa začne noret. Če ne bi bil na povodcu bi mi verjetno ušel kolikor bi ga nesle tace. Dobesedno odskoči, ko zasliši vlak in se skuša zmuznit s povodca. Ima mogoče kdo kakšno idejo, kaj bi lahko bil vzrok tega obnašanja? Kje sem ga polomila in kako ukrepati?

Se opravičujem, če moje vprašanje ne spada v to temo.
Logiran
aska2005
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 3.672


« Odgovor #252 : nedelja, 19.11.2006 : 08:11:46 »

Sem zasledila še tole temo in moram dodati to, da moj prejšnji pes se ni bal petard do njegovega osmega leta. Potem pa se jih je začel, ker so mu eni mulci iz avta vrgli petardo direktno ene pol metra proč od njega. Od takrat dalje ga je bilo strah in je bilo kar pestro takrat iti na sprehod, ko je počilo. Drugega pokanjea se ni bal.
Pri Aski je pa tako, da je ena velika boječka, jo je strah že skoz tega pokanja petard. Se pa popolnoma strinjam s tabo Uma in tudi s tabo Kalsang z napisanim..grmenja pa se ne boji..No sem slišala, da je dobro, da bi preko radija  sprva potihem potem pa vedno bolj naglas ji predvajala zvoke pokanja, samo moram še dobiti cd ali kaseto s pokanjem. Kaj poredlagate, a naj obiščeva kakega terapevta pasjega, da pomaga oz. svetuje pri tem kako jo tega strahu odvaditi?.Sem pa absolutno proti tem petardam...lp
Logiran
srčica rubi
nekaj malega že vem
***
Spol: Ženska
Sporočil: 110


« Odgovor #253 : četrtek, 23.11.2006 : 07:09:09 »

Zopet je leto naokoli in bliža se december mesec veselja in za naše štrinožne kosmatince predvsem mesec najbolj pogostega in grozno glasnega hrupa  Undecided  seveda tu mislim na petarde in ostala pirotehnična sredstva, ki naše ljubljenčke strašno nervirajo in strašijo! Angry

O petardah sem sicer nekaj malega našla v pasjem faq, a si postavljam vprašanje kaj je res najbolje za pomiritev psa, ki ga iz tira vrže grozljiv pok petarde in podobnega. Predvsem me muči to, da če pride do tega, da ga tak pok prestraši in ga potem jaz začnem božat, stiskat in govorit ˝sej ni nič, je že vredu˝ da bo to v pasji glavi ostalo kot ˝pohvala˝ za njegov strah, kar je pa seveda narobe  sram  Jasno pa je, da imamo ljudje tak nagon, da ko vidimo našega srčka čist prestrašenga, da ga stisnemo k sebi ˝moj, moj Kiss˝  Hkrati se mi pa zdi, da tukaj tista metoda obračanja na hrbet ali podrejanja na tla dokler se ne pomiri (kot smo pisali pri ˝težavah z vedenjem˝) ni ravno primerna, ker je bolj za takrat ko pes nagaja.

Prosim, kak predlog kako ga pomirit na prav način, da dosežeš kar želiš, torej pomiritev in ne pohvalo za to, da ga je strah pa tudi ne, da ga še bolj prestrašiš.
Logiran
srčica rubi
nekaj malega že vem
***
Spol: Ženska
Sporočil: 110


« Odgovor #254 : četrtek, 23.11.2006 : 07:25:10 »

ah, spet nisem na pravem mestu iskala odgovora za svojo dilemo  sram

No, hvala da ste me prestavili in zgoraj sem že našla kar me je zanimalo  Wink

HVALA, HVALA, HVALA
Logiran
Strani: 1 ... 12 13 14 15 16 [17] 18 19 20 21 22 ... 36   Gor
Natisni
mojpes.net  |  aktualno  |  vroče teme  |  Tema: Petarde so prepovedane!
Skoči na:  

domov | o psih | pasme | galerija | forum | zaščita živali | posvojite psa | piškotki | admin | splošni pogoji

2000-2023 Jana. Vse pravice pridržane.
Vsako kopiranje vsebin ali njihova uporaba v nasprotju s
splošnimi pogoji uporabe mojpes.neta je prepovedana.
Powered by SMF 1.1.20 | SMF © 2013, Simple Machines