mojpes.net
o psih pasme galerija forum zaščita živali posvojite psa

Dobrodošel/la, gost. Prosim prijavi ali registriraj se.
nedelja, 28.04.2024 : 23:35:14

Prijava z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seanse.
* Domov Pomoč zemljevid po mojpesForumu Prijava Registracija
mojpes.net  |  o psih  |  nakup psa  |  Tema: ZGODBE VZREDITELJEV
Strani: [1] 2 3 4 5 6 7   Dol
Natisni
Avtor Tema: ZGODBE VZREDITELJEV  (Prebrano 39660 krat)
0 članov in 2 gostov pregleduje to temo.
valvasor
odvisnež
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 794


« : torek, 07.05.2002 : 23:51:37 »

VSEM EN LEP POZDRAV!

 Odločila sem se odpreti novo temo , kjer naj bi se predstavili slovenski vzreditelji s svojimi zgodbami. Rahlo sem že sita tega , da nas vsi bašejo v isti koš z preprodajalci in drugimi zaslužkarji. Je pa tudi res , da je še vedno veliko slovenskih vzrediteljev , ki jim je res samo za denar.
 Moram reći , da smo tudi mi kupili našo prvo psičko "samo zase". Kake razstave in pa paritev.Kje pa!!!  Ker pa smo bili amaterji kar se psov tiče , so nas "strokovnjaki" prepričali , da je zdravo za psičko , če ima vsaj enkrat mladičke. Potem pa paritev. Iz prvega lagla smo doma pustili Samsona. Izredno lepega samčka , ki je začel na razstavah kaj kmalu zmagovati. Takrat sem se odločila , da bom to pasmo pripeljala na sam vrh evropske in svetovne kvalitete. Moram reči , da mi to kar dobro uspeva. Zmagujemo po razstavah doma in v drugih evropskih državah. Nemške doge "from Valvasor's Land" pa poznajo vsi večji rejci nemških dog po svetu.
  Vzreja pa še zdaleč ni lahka stvar , čeprav si ljudje mislijo vse kaj drugega. Če si pravi vzreditelj ti je zelo pomembno , kam gredo tvoji mladiči. Moraš biti v stiku s novimi lastniki in jim pomagati , kadar pride do kakih težav. Pri nas se nihče ne more dogovoriti za mladiča , brez da bi prej prišel na temeljit razgovor.  Precejkrat pa se je zgodilo , da mladiča niso dobili za noben denar. Se pa tudi jaz zmotim pri oceni človeka. Name so naredili dober vtis, vse so vedeli in znali delati s psom. Pa sem že tri moje mladiče vzela nazaj. Malo ljudi si predstavlja , kako je ko svojega kuža dobiš sestradanega , prestrašenega , ubogega ... Boli te srce , ko greš ponj in vidiš, kako te gleda misleč " zakaj si me pa dala?" Vsaj jaz sem to razbrala v njegovem pogledu.  
 Sedaj imam doma sedem dog. Šest je mojih , sedma pa je naša psička prodana v Avstrijo. Gospa z otroci si išče novo hišo v Nemčiji , pa me je prosila , če je lahko tačas Cleopatra pri nas. Ja , tudi zato smo vzreditelji. Vsi gredo na dopust na morje , samo jaz ostajam doma pri svojih psih. Po možnosti pa vzamem še kakega mladiča iz svoje vzreje , ko so lastniki na dopustu.
 Pa saj se ne pritožujem , saj sem samo to izbrala. Res je veliko dela ,truda,stroškov,veselja in žalosti pri vzreji. Ampak največji užitek pa je , ko obiščem svoje kužke na njihovih novih domovih. Takrat me celo obližejo in od veselja ne vedo kaj bi.
 Torej , tako je to pri nas. Me pa žalosti , da si ljudje pod besedo vzreditelj predstavljajo samo trgovce in zaslužkarje.
Drži pa tole :PRAVIH VZREDITELJEV JE ZARES MALO!!!
 
Logiran
Jasna
še malo sramežljiv
**
Spol: Ženska
Sporočil: 81


« Odgovor #1 : sreda, 08.05.2002 : 11:01:20 »

Pozdravljeni,

Ovo mi se pa vse bolj dopada. Naša priča je skoraj enaka.

Začeli smo takole: dve leti smo izbirali pasmo in smo se do dobra informirali o vsem mogočem in nemogočem (in še vedno premalo-to danes lahko rečem). Izbrali smo basset hounda zaradi njegovega značaja in pre vsega zaradi hčerke, ki se je blazno - beri histerično - bala psov (sama ga je izbrala). Dve leti pa po je živio življenje kauč-pesa. Kako v Lendavi imamo razstavo, to verjetno vsi veste, so nas prijatelji prepričali, da ga razstavimo, kar je bilo bolj za hec kot za res. Takrat je v "hudi" konkurenci tri psa (kar ni danes ni malo) osvojil CAC, CACIB in BOB. Po pravici povedano sploh nismo vedeli , a še manj znali kaj to pomeni. Da ne duljim, danes imamo tri psa enega basseta (9 let) in dva beagla (mamo-4 leta in sina-15 mesecev) ter dva legla za sabo (drugo je staro 3,5 tedna). Z vzrejom smo začeli zaradi popularizacije pasme beagl, ker zelo malo ljudi jo pozna in na razstavah jih nisi srečal. Naša Coco je bila med prvimi redno prisotnimi beagli na slovenskih razstavah. Pripeljana je z Hrvaške in ko smo je vpisali v Slo. rodovno knjigo je dobila številko 16 koncem 1998 leta. Toliko o prisotnosti in popularnosti pasme. V drugo leglo smo privolili zaradi pritiskov potencialnih kupcev. Ko te "nadlegujejo" par mesecev popustiš. Skrbno izbiramo nove lastnike rajši z kužijem počakam par mesecev, kot da ga odam ne pravemu. Vsaki potencialni novi lastnik je seznanjen z našimi pogoji in če se strinja kužija lahko dobi, če pa ne, mu se zahvalim za povpraševanje in kuži ostaja pri nas doma. Prveč rada imamo te majhne kepice, da jih lahko odamo samo tako. Toliko o vzreji in našem stavu do nje.
To je naš pot v kinologijo in ni mi žal.

Za informacijo: živimo v trosobnem stanovanju na drugem nadstropju v bloku in imamo tri otroka, kar pomeni 5  dvonožnih "živina" in trenutno 6 štirinožnih. Prav lepo se imamo.

Lep pozdrav iz trenutno sončne Lendave
Logiran
sspszork
gost
« Odgovor #2 : četrtek, 11.07.2002 : 17:20:44 »


Zdravo!

Malo me je začudilo, da tema ni preveč zanimiva za pisanje. Verjetno bi se našlo dosti zanivih zgodb. Vzreditelji poznamo dosti zanimivih, zabavnih in pa tudi žalostnih zgodb. Res je najbolj zanimivo pričakovanje naraščaja, potem pa pridejo skrbi:
kako bo z mladički, bodo vsi zdravi, bo s psičko-mamo vse v redu? Mene ponavadi najbolj skrbi za mamo, saj je ona zame na začetku najpomembnejša, šele potem mali nergači. Potem pa skrbi s prodajo in novimi lastniki. Najraje imam take, ki so že imeli psa in poznajo "pasje življenje". Najbolj pa so me presenetili takšni kupci, za katere sem bila na začetku prepričana, da ne bodo zmogli, pa so se sijajno ujeli. Trudim se, da bi biladosegljiva za nasvete, če lastniki tako želijo.In potem, ko vsi mladički oddidejo in ostanemo "sami" se nam še en lep čas zdi, da nam nekaj manjka. Najbolj pa smo veseli pošte ob novem letu ali božiču, ko iz kuverte najprej potegnem sliko nekdanjega mladička s pozdravi cele družine.
In potem pomislim, da se je vse to začelo čisto slučajno, ko sem napoti iz trgovine srečala na cesti "zdolgočasenega " bokserja, ki si je zaželel malo družbe.
In pogosto vprašanje znancev, prijateljev: "jaz že ne bi imela mladičev, ker jih nebi mogla dati stran".
Je re, da je hudo, ker  ti en "posebni" zmeraj  zleze pod kožo.Je pa tudi tako, da mladički enkrat morajo odditi, mi pa imamo srečo, da preživimo srečne urice z njimi, brez skrbi, da si damo "duška", potem pa se spet posvetimo odraslim psom, ki so doma in vse je po starem, do naslednjič....
Logiran
ARTI
midi
****
Spol: Moški
Sporočil: 258



« Odgovor #3 : petek, 06.12.2002 : 00:49:39 »

Živjo,Slavi in ostali.Sodeč po zastarelosti teme,lahko rečem samo dve:ali je nezanimljiva,ali pa nas je dobrih rejcev (ne po kvaliteti psov)zelo malo.    Za vzrejo sem se odločil zaradi velikega veselja do psov.Sedaj imam dva ,ki pa nista mojadva prva.      Kot vidim ,ni samo moj največji problem pri vzrji,- oddaja mladičkov.    Ko si izberem že prej previrjene kupce,jim polek mladička dam še kup napotkov in gradiva,polek teg ,pa sem jim vedno na razpolago,za vsakeršno pomoč. Izkazalo se je že,da ni najboljši lastnik tisti,ki sem bil najbolj navdušen nad njim.Stem,da imam kar težavno pasmo,(Aljaški Malamut) imam pri iizbiri kupcev še toliko težje delo,saj tak pes ni za vsakogar,najmanj pa za novega lastnika,ki nima izkušenj in bi mu bil prvi pes,kot sem že omeni vrubriki-o pasmah.  Če pa govorimo o zaslužku,dobro vemo da ga z pravilno vzrejo NI.  Naj vam povem še eno zgodbico.  Začelo se je pri lanski paritvi.Ker moj samec ni mogel opraviti sam,sem se odločil za umetn paritev,pa tudi iz tega -nič,ni se prijelo.Pri naslednji gonitvi sem ponovil umetno paritev in čez 60 dni so na svet pokukali štirje krasni mladički.Nekaj dni kasneje,se mi pes ni več vzdignil na noge.Vnela se mu je  prostata,za povrhu,pa še ledvice,psu je zrastla temperatura na 40 st..itd.Pri starosti psičkov mesec in pol,driska ki se ne neha.Pse mi je nekdo zastrupil,tako nas je bilo sedaj pri veterinarju kar 7 z mano vred.Psički so dobili nove lastnike,nekaj dni kasneje pa je moj Arti preživel še torzijo,ti Slavi veš kako to zgleda. Pa naj še kdo reče koliko sem zaslužil z mladički. baj baj ARTI
Logiran

altervita
gost
« Odgovor #4 : nedelja, 08.12.2002 : 23:01:55 »


Citat

Sodeč po zastarelosti teme,lahko rečem samo dve:ali je nezanimljiva,ali pa nas je dobrih rejcev (ne po kvaliteti psov)zelo malo.

ja, pa res...

dejte se no vzreditelji malo zmigat, pa napište kaj. Na primer tudi kako luštno stvar, da se ne boste samo slabih spominjal. Recimo  Roll Eyes  Roll Eyes Roll Eyes kako o tem, kako ste mogoče vse "zasrali" pri prvi kotitvi pa se je vseeno srečno končalo (to recimo mene najbolj skrbi, da ne bom pol stvari pozabil ko bo treba ukrepat enkrat, hehe)

Aja, Slavi, pa tle kej o tamalih napiš, kaj ga kej biksajo krti mali. Aja ti je pc crknil, no, pa kdo drug.
čau,
Aleš
Logiran
petea
še malo sramežljiv
**
Spol: Ženska
Sporočil: 88


« Odgovor #5 : četrtek, 26.02.2004 : 11:00:40 »

Lepo pozdravljeni.
Ker sem relativno nova članica foruma, zdaj intenzivno prebiram dosedanje zapise.
Vesela sem, Valvasor, da si začela s tako zanimivo temo, ki je večina pasjeljubcev ne pozna preveč dobro - življenje vzrediteljev.
Tako vsaj malo resneje dobimo predstavo o vašem vloženem trudu in času. Škoda le, da ta na to temo noče biti večjega odziva.

LP, Petea
Logiran
MISSA
odvisnež
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 813


« Odgovor #6 : četrtek, 26.02.2004 : 20:32:31 »

LP za vse!
 Naj takoj napišem, da nisem vzrediteljica (ne štejem tistih nekaj mačk,papagajčkov,kurin zajcev) in da zgodbica, ki jo bom napisala ne leti na nobenega vzreditelja iz Slovenije ali bližnje okolice.
Prijatelji so si po žalostnem dogodku zaželeli psa. Ko končno najdejo mladička jih ovira daljina. Ponudim jim svojo pomoč, da ga grem na njihov strošek iskat. Večer preden sem odšla na dolgo pot, sta mi prinesla kupnino, denar za na pot, hrano in ostale stroške. Ko sem po naporni vožnji prispela k vzreditelju, so me sprejeli odprtih rok. Postregli so me spredaj in zadaj. Vsi v familiji so bili krasni ljudje. Čeprav mi nekatere stvari niso bile najbolj všeč, sploh pa tisto, da so mladički bili v pesjaku v najhujši zimi, nisem komplicirala.Čeprav bi morala. Čeprav tistim parim zbitim deskam skupaj, težko rečeš pesjak. Prej šupa.Ampak jezikovne ovire, naj jim bo.Mladička sem popokala v avto in odbrzela  po najdaljši poti proti domu, saj me na prvem mejnem prehodu niso spustili čez mejo(ker ni bilo dežurnega veterinarja) zato sem naredila 300km dolg ovinek do drugega prehoda, kjer je šlo vse bp. Naslednjo večer je bil mladiček pri svojih novih gospodarjih.   Vprašali se boste kakšno zvezo ima vse skupaj v tej temi.  Tukaj se začne zgodba o vzreditelju. V oglasu je vzreditelj ponujal vrhunsko in kvalitetno leglo. Po telefonu se je hvalil kam vse so šli njegovi psi( eden v Split , drugi celo v Celje). Kakšne vitamine jim je vse dajal, kvalitetne brikete, dodatke k hrani, cepljenja in da ne naštevam. Že ko je vpisoval podatke v zdravstveno knjižico in se je zmotil, je brez malo sramu potegnil ven drugo zdravstveno knjižico in vanjo vpisal pravilne podatke. Pogledala sem noter in videla, da je bila knjižica opremljena z vsemi potrebnimi cepljenji. Psu sem dala tableto pratela. Pri njegovem prvem blatu so ven prilezle tudi majhne bele trikotne živalce.  Ko sva prispela v Lj je najprej obilno izbruhal veloko gmotno kepo. Šele nato je malo pojedel in veliko pil. Čez čas, ko smo čakali, da se mu zaceli ušesek, ki naj bi mu ga razcefrali v leglu, smo šele ugotovili, da je mladiček z enim ušesom gor, drugim dol. Veterinarjevo strokovno oko je ugotovilo, da je bilo kupiranje opravljeno nestrokovno in v domači delavnici. Z drugimi besedami, škarjami in nožem, kar doma.Zaradi podedovane napake ima kuža danes kar nekaj težav pri dihanju. To, da mladiček ni poznal  avtomobila,v stanovanju se ni znal obnašati (kljub temu, da ni bil več rosno mlad mladiček), da ni poznal briketov  nima smisla razpravljati. Njegova socializacija pri vzreditelju je bila na psu.
Iz mladička je zrasel v ponosnega mladega kužka, s fantastičnim karakterjem in obnašanjem. Lastnika sta vanj vložila ogromno dela in truda, ljubezni in potrpežljivosti.
Verjamem, da je vzrejanje huda in trnova pot.  In občudujem vsakogar, ki si upa po tej poti.In že sedaj vem zase,če bom šla po tej poti, da naših mladičkov ne bomo prodajali naprej(razen tistih, ki so že obljubljeni), ker bodo vsi ostali doma.
Ampak, ali je res lahko vsak vzreditelj z vrhunskim in kvalitetnim leglom? Zase že vem, kakšno je kvalitetno leglo. Zanima me samo kaj je tista pika na i, da je leglo vrhunsko?
In še to.Ko sem preverjala ali je kakšen od njegovih mladičkov res šel v Celje, sem bila nemalo presenečena. Še bolj pa sem presenečena, ker je ta isti vzreditelj kar dobro zapisan v očeh nekaterih ljudi pri nas.
Vsem pravim vzrediteljem želim uspeha in sreče, ter da bi bil njihov trud poplačan na tak ali dragačen način.
LP,Miša
Logiran
duncan
novinec
*
Spol: Ženska
Sporočil: 9


« Odgovor #7 : sreda, 03.03.2004 : 10:21:33 »

Zivjo!

Upam, da je tema se aktualna!
Imam namrec eno vprasanje za vzreditelje in sicer kako gledajo na to ce je kupec doma "dalec stran" in se o vsem (kaksni so mladicki, kaksni so starsi ....) pogovarja po telefonu, se pravi ne pride kuzka pogledat ampak mu ga vzreditelj poslje po avionu?
je to obicajno? lahko tu govorimo o zaupanju vrednih vzrediteljev  ali se tu bolj kaze denarni interes?
Prosim, povejte kako bi ravnali vi ce se vam oglasi nekdo iz Francije na primer?

lep pozdrav vsem


Logiran
Chris
gost
« Odgovor #8 : četrtek, 11.03.2004 : 21:21:07 »

Zivjo!

Upam, da je tema se aktualna!
Imam namrec eno vprasanje za vzreditelje in sicer kako gledajo na to ce je kupec doma "dalec stran" in se o vsem (kaksni so mladicki, kaksni so starsi ....) pogovarja po telefonu, se pravi ne pride kuzka pogledat ampak mu ga vzreditelj poslje po avionu?
je to obicajno? lahko tu govorimo o zaupanju vrednih vzrediteljev  ali se tu bolj kaze denarni interes?
Prosim, povejte kako bi ravnali vi ce se vam oglasi nekdo iz Francije na primer?

lep pozdrav vsem

Jaz imam npr. s kupovanjem psa na Hrvaškem zelo slabe izkušnje. Vse bolj se mi namreč dozdeva da 'Slovencem ne prodaju'.... Pa še nekaj je. Ko se pogovarjate z vrediteljem, se delajte čimbolj nevedne o vsej stvari, o vzreji, kako more bit vse to, o ceplenjih, o psih, ne sanja se vam, čimbolj se neumnega nardit, kot da bi iz Marsa padl. Bol se pametnga delaš, več možnosti maš da mladička nikol ne boš dobil. Na konc morš že skor prost vzreditelja da ti ga proda. Svet je nor. Pa lep pozdrav.
Logiran
kaja
midi
***
Spol: Ženska
Sporočil: 6.951


Če ni ves moker in slinast ni pravi poljub! Wuf


« Odgovor #9 : petek, 12.03.2004 : 09:25:25 »

No, jaz imam pa malo lepse izkusnje s tujimi vzreditelji. Kontaktirala sem jih mnogo, pa recimo, da sem na koncu pristala na treh (dva v Nemciji, eden na Nizozemskem). Vsi trije so mi ze takoj po prvem kontaktu poslali rodovnike in ocenjevalne liste z razstav ter vse zdravstvene dokumente (rezultate slikanja kolkov in ocesnih testov s podpisi veterinarjev). So pa vsi trije zahtevali, da pridem po mladicka sama, izberem pa ga lahko po slikah in glede na njihove nasvete. Meni so takrat vsi delovali posteno, dva sem tudi srecala osebno na razstavi in se z njima pogovorila. In glede na to, da so njihovi mladicki prodani po celem svetu mislim, da se jim taksna prodaja ne zdi nic nenavadnega. Naj tudi povem, da sem cisto slucajno izvedela, da me je eden od vzrediteljev preveril preko lastnika kuzka iz njegovega prejsnjega legla, ki zivi v Avstriji in je reden gost slovenskih razstav. Cheesy Tudi prav, saj sem tudi jaz njega preverila podolgem in pocez! Grin
Sicer pa lahko vzreditelja preveris tudi tako, da kontaktiras pasemski klub v tisti drzavi in povprasas o njegovi vzreji. Mogoce pa je ze kaksen kuza iz njegove vzreje tudi v Sloveniji!

Kaj bi storila jaz, ce bi bil kupec iz tujine? Edina moznost, da bi dobil mojega mladicka je, da bi prisel na obisk. Ali prej, da ga izbere in potem mladica dam na letalo, ali pa pri starosti za oddajo. Sigurno pa brez osebnega stika pri meni ne bi slo! lp
Logiran

Drejči
midi
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.862



« Odgovor #10 : petek, 12.03.2004 : 09:53:04 »

Oba psa sem kupila v tujini. Do obeh sem prišla preko telefona in oba sem šla iskat sama.
Vsa naša kumunikacija je potekala preko telefona in elektronske pošte. Osebno se nismo poznali.

Je pa res, da sem do obeh vzrediteljev prišla z referenco osebe, ki sta jo vzreditelja poznala in imata o njej zelo dobro mnenje.
Logiran

Moj cilj v zivljenju je...
...biti enako dobra, kot moji psi mislijo, da sem.

Nekateri pravijo, da sem pasja. Prav imajo.
duncan
novinec
*
Spol: Ženska
Sporočil: 9


« Odgovor #11 : petek, 12.03.2004 : 10:35:38 »

 
Zivjo!

Hvala za vse odgovore, Kaja, se popolnoma strinjam s teboj!
Vprasanje sem namrec zastavila zato, ker sta prijatelja (iz Amerike, trenutno zivimo vsi v Franciji) kupovala psa in to zelo redko pasmo Maremma Abbruzze. Tako sta nasla vzreditelja iz Italije, s katerim sta kontaktirala, vendar je po moje tudi ta kontakt bil bolj tako, saj so se med seboj sporazumevali v zelo polomljeni francoscini. Vzreditelj jima je zatrdil, da so psi vrhunski, imajo vse preglede.... ter jima ga po treh kontaktih ki so bili opravljeni v roku dveh tednov letalsko poslal po avionu.
Sama se grozno razocarana nad obema, nad vzrediteljem, ki cetudi ima dobre, zdrave pse (psicka ima danes veterinarski pregled) se ni niti pozanimal kaksna sta nova lastnika (ki pa nimata pojma o pasji vzgoji in je to njun prvi pes- on je bil zelo zelo skepticen, ker o psih res ne ve nicesar, ona pa si je samo grozno zelela to pasmo in kot tolazbo mozu dejala da se bosta pomenila o vsem ko bo kuza prispel) in nad novima lastnikoma zaradi vsega zgoraj napisanega.
Sama sem jima poskusala odpreti oci, da imeti psa, zdravega lepo vzgojenega psa ni enostavno, pa sem naletela na gluha usesa.
Ko je psicka prispela na letalisce (povsem dehidrirana, prestrasena, zelo zasopla....) je "ona" ugotovila, da pa je to malo velik kuza (saj je ze pri starosti 2 mesecev velika kot moj 2 leti star beagel) in da bi ji mogoce pri starosti 6 mesecev dali injekcijo da ne bi vec rastla (ker to baje veliko pocnejo v ZDA)......

Se opravicujem, ker sem se tako razpisala, a sem res tako razocarana Cry Cry Angry in mi je tako zal tega kuzka in vseh kuzkov ki pridejo v novi dom kot lepe male kepice po kaksnem letu pa pristanejo v raznih zavetiscih ali pa kar na cesti ,ker so "popolnoma nemogoci, nevzgojeni, agresivni......." psi!

lp
Logiran
TinaZ
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.533


« Odgovor #12 : petek, 12.03.2004 : 11:42:42 »

Živjo!
Jaz imam pa tole izkušnjo: ko sva s fantom izbirala psa, sva preko interneta končno našla leglo (ker te pasme- fr.buldogov lani skoraj ni bilo, eno leglo sva zamudila) in sicer v Novem Sadu. Najprej smo se pogovarjali preko e-pošte, potem po telefonu, tako da smo se že kar dobro poznali. Vzreditelj ni hotel niti slišat o tem, da bi psa poslal v Slovenijo, čeprav so nama vsi govorili, če sva zmešana, da se bova po psa vozila v Srbijo, to je takoooo daleč  Undecided Pa tudi midva sva hotela videt celo leglo, pasjo mamico in dom, kjer so se mladički skotili in živeli. Na koncu se je pol naše familije napokalo v kombi in smo šli na izlet  Grin Vzreditelj je bil ful prijazen, cel kup napotkov sva dobila, videla celo leglo plus Bubinega očeta in celo babico in dedka  Grin  Grin Tako da nama res ni bilo žal poti. Nama je pa vzreditelj povedal, da ne ve, kaj naj naredi z eno psičko, ki naj bi jo vzel en Američan. Gospod namreč ni bil pripravljen leteti v Evropo. No, kot se je izkazalo kasneje, je ameriški gospod ni dobil, ker se mu ni dalo priletet v Srbijo, vzreditelj pa psa ni hotel poslati, ne da bi vedel komu.
Če bomo kdaj imeli mladiče, bom sigurno najbolj tečen človek pri spoznavanju bodočih lastnikov  Grin in spraševanju vseh sort malenkosti. Ker take male kepe ne bi dala v roke ravno komurkoli.

Pa brez zamere, če sem bila malo predolga  sram

Lp,
Tina
Logiran
kaja
midi
***
Spol: Ženska
Sporočil: 6.951


Če ni ves moker in slinast ni pravi poljub! Wuf


« Odgovor #13 : petek, 12.03.2004 : 12:27:07 »

Citat
Če bomo kdaj imeli mladiče, bom sigurno najbolj tečen človek pri spoznavanju bodočih lastnikov   in spraševanju vseh sort malenkosti. Ker take male kepe ne bi dala v roke ravno komurkoli.

Sva ze dve! Wink Pa upam, da je taksnih ljudi vse vec. Mene je vzrediteljica (ta, pri kateri sem potem vzela psa) sprasevala vse zivo, pa zgleda, da sem ji bila kar vsec, ker drugace ne bi dobila edine, tezko pricakovane psicke v leglu.  Kiss lp
Logiran

MISSA
odvisnež
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 813


« Odgovor #14 : ponedeljek, 15.03.2004 : 06:34:14 »

LP za vse!
Ko nas Valvazor dobi v roke nam bo vsem navila ušesa!
Glede na temo, ki se je razvila tukaj, bi jo bilo bolje preimenovati v zgodbe o vzrediteljih!
Se pridružujem mnjenju TineZ in Kaje. Tudi jaz bom pri izbiranju novih lastnikov zoprna. Mogoče tako zelo, da mi bodo čez mesec dni mladička  sami vrnili!
LP,Miša
Logiran
Strani: [1] 2 3 4 5 6 7   Gor
Natisni
mojpes.net  |  o psih  |  nakup psa  |  Tema: ZGODBE VZREDITELJEV
Skoči na:  

domov | o psih | pasme | galerija | forum | zaščita živali | posvojite psa | piškotki | admin | splošni pogoji

2000-2023 Jana. Vse pravice pridržane.
Vsako kopiranje vsebin ali njihova uporaba v nasprotju s
splošnimi pogoji uporabe mojpes.neta je prepovedana.
Powered by SMF 1.1.20 | SMF © 2013, Simple Machines