Dona!
Bila si neverjetno prijazna, pametna, nagajiva in polna energije. Dan za dnem si uzivala, predvsem v dolgih sprehodih, igranju s piskajocimi igrackami, pa tudi hranjenje ti je bilo prav v veselje.
Polna zivljenja si stopala iz dneva v dan, cakala, da bomo odsli od doma, da bos spet lahko kaksno uspicila in ko smo se vrnili, si vesela pritekla do vrat, potem pa hitro pobegnila na prostor, z repkom kratko migala in cakala ali bomo opazili. Tvoja energija je bila tako ogromna, da je ostale tri skupaj ne premorejo. In ravno to te je drzalo pokonci, ko si se borila s to strasno boleznijo. Pogumno si se borila do zadnjega dne, kljub temu, da je bila bolezen mocnejsa od tebe. Do zadnjega dne si veselo hodila na dolge sprehode in se neumorno igrala z igrackami. Po dolgih stirih mesecih in pol pa te je premagala Luna ... bila je polna, tebi pa je zmanjkalo moci.
Se zadnjic ste se poslovili, Gal, Lina, Aika in Era so te se zadnjic poljubckali, potem pa smo odsli. Tako ponosno si skocila v avto in potem odsla k veterinarju, da sva vedela, da je to edino, kar si se zelis. Mirno si se ulegla na tla, se stisnila k Maticu in se popolnoma sprostila. Bila si srecna, da se bos resila te bolezni.
Zaspala si mirno in lepo ... in to je bilo nase zadnje slovo.
Vsi te zelo pogresamo ... doma je vse mirno ... Gal te neprestano isce in sprasuje po tebi. Ve, da si sedaj pri mavrici. Vsakic, ko se spomni nate ti pomaha in ti poslje poljubcek.
Radi te imamo in vedno bos ostala v nasih srcih ... poskocna, razigrana in polna veselja.
Cuvaj nas ... nikoli te ne bomo pozabili ... tebe, tvoje energije in poguma, ter tvojih vragolij.
Vsi tvoji!!!
Jana. Vse pravice pridržane.
