Društvo Hrtji svet Slovenije

[uraa]

PROSTOVOLJNO DELO HS V ZAVETIŠČU SCOOBY, 27.4. - 7.5.2016

1.5.2016

Dober večer!

No, pa smo tu! Za nekatere že kar malo “spet doma”, za večino pa prvič. Polni pričakovanj, polni strahov, dvomov, vprašanj - le kaj nas čaka tu?

Doma (in tu) praznujete praznik dela, za nas je bil tole kar zelo deloven dan. Kot vedno, Scooby najbolje spoznaš, če se preprosto vržeš na glavo… v delo, v življenje tu, med pse, v vsakodnevne tegobe, v vse male radosti! In prvi delovni dan je bil zelo uspešen in smo že polni občutkov 



Melissa nam je izrekla dobrodošlico že včeraj ponoči, danes je takoj sledil obvezni “Hrtji svet, lahko mogoče kaj naredite za ene par malo “posebnih”, predvsem z manj možnostmi za hitro posvojitev? In že prva nam je ukradla srce, ah no, res smo čisto mehki, ko pridemo do okroglih prestrašenih očk… Res je bitjece bojazljivo, ampak v samo svojem domu bo našla samo svojo mero poguma in svoje mesto. Res je drobcena, ampak male rožice so tako prisrčne. In res nosi svojo frizuro na dolgo, ampak - kaj ni dobesedno ljubek tale celotni paket? Sprašujemo predvsem zato, ker se nam poraja ideja… vendar nas zelo skrbi, da zaradi njene dolge dlake morda ne bi bila zanimiva za posvojitev pri nas doma? Zato že prvi večer pošiljamo domov predvsem v razmislek - je doma kdo, ki bi, tako kot mi, lahko izgubil srce že na prvi pogled?

Vsekakor lahko vsak dan pričakujete, da bomo posneli novo “reklamo” z novo hrtjo zvezdico. Resnično jih je v tem trenutku, mesec po zaključku lovske sezone, tu neobičajno veliko, baje po šivih pokajo tudi vsa druga zavetišča. Ograde so prepolne, a zaradi zelo prijetnega sončnega vremena smo vsaj zaenkrat še lepo umirjeni, v prijetnem dnevnem poležavanju. Hrti, jasno, ne mi!

Vse večji problem spet postaja tudi hrana, očitno je zelo hitro zmanjkuje in Scooby-ju bi še kako prišla prav vsaka dobrodelna ideja, ki bi lahko zbrala nekaj sredstev v ta namen. Seveda imamo na tem bojišču spet nove izzive, tudi tokrat sta kar dve ogradi novih galgov, 7 fantov in 8 punčk, prav vsi so v tem trenutku še v žalostno podhranjenem stanju. Z veliko vnemo smo se javile, da bomo ta teden poskrbele za njihove trebuščke in naše pridne novinke so že prestale prvi resen šok. Ne, nikomur ne more biti enostavno videti toliko sestradanih gobcev, ki hlastajo in požirajo hrano z nam nepoznano hitrostjo in v strašnem boju za golo preživetje. Ampak, prav cela naša lačna četica je res prijazna in tako strašansko zaupljiva do ljudi (res, galgci?!?), tudi na povsem prazne želodce je tudi eno pošteno stiskanje tako zelo, zelo, zelo prijetno. Resnično upamo, da je Scooby za njih res končna postaja na njihovi poti trpljenja in vesele smo, da imamo ta privilegij, da jih lahko spremljamo pri njihovem okrevanju in vstopu v lepo življenje.

Kot rečeno - prvi dan je postregel z težkimi, a predvsem tudi z lepimi občutki. In z obilico topline, poljubčkov, tu pa tam tudi kakšnim ugrizom nadebudne otročadi (podenko sorte)… Že delamo na polno, tako fizično, kot kreativno mentalno in veselimo se vseh, ki nam boste na tej poti zopet stali ob strani.

Živel 1. maj, še posebej, če ga lahko preživiš v Scooby-ju!


3.5.2016

Mmmmm… diši… najbližje ograde galgov bodo danes res dišeče spale, saj so ravnokar pečeni pasji piškotki nadišavili polovico zavetišča. Mmmm, res izgledajo odlično in jutri bodo pasji želodčki končno pojedli tudi nekaj ne samo slastnega, tudi zdravega!



Ponižno se opravičujemo, včeraj se nam ni uspelo javiti, smo bile na popotovanju. Odločile smo se obiskati podružnico Scoobyja v Valladolidu in tam smo preživele zanimivo in poučno popoldne, večer pa je bil rezerviran še za malo druženja in sproščene zabave.

Ampak nazaj k namenu našega obiska, vsekakor. Galgi, galgi, galgi. Tudi v podružnici je neverjetno število res lepih, simpatičnih, posebnih galgov in vsekakor si zaslužijo, da tudi sami dobijo prostor na našem reklamnem panoju. Kajti - od ograde do ograde smo bile bolj navdušene in spisek se je daljšal in daljšal. Gremo kar k delu, saj vemo, da vas že razganja od radovednosti. Verjetno pa ni potrebno poudariti, da so vsi omenjeni psi na voljo in naše največje zadovoljstvo bi bilo, če bi prejeli resen interes za posvojitev…



Srce parajoča je zgodba male Allegrie. “Veselje” zanjo šele pride, kljub rosnim petim mesecem je doživela samo strahote. V zavetišče jo je pripeljala policija, ki jo je odvzela lovcem. Mala očitno ni izpolnila lovskih kriterijev in je to plačala s številnimi ranicami na gobčku, na zadnji nogi ima kar veliko rano, podhranjenostjo, pa tudi zaupanje še ni najbolj ta pravo. Ampak vse trenutne fizične rane se bodo zelo hitro zacelile, Allegria pa nikakor ne more skriti svoje galgje krvi in pocrklja se že prav z veseljem. Tako da, hitro se zazreti v tale blond cukrček in…

Naslednji na vrsti je super postavni Guapo. Ja, prav res, niso mu mogli nadeti drugačnega imena, saj je res preprosto - lep. Ima res redko brindle barvo, imenovano šampanjec. Pa tudi postavo, ki pritiče lepotcu. Zaenkrat še ni v optimalnem estetskem stanju, vendar bo z malo pozornosti postal sijoč biser… Karakterno pa pač veliki galgo fant - miren, scrkljan, najraje se kar nasloni v naročje in oh, človek, božaj me. No, malce pač smo, ob obilici občudujočih vzklikov.

In potem nam je sapo vzel še črni lepotec, je ravno prišel v izpust in pokazal prav vsako mišico svojega močnega in popolnoma skladnega telesa. Zaradi popolne črnine nosi primerno ime - Nero. Lep in občudovanja vreden, a tako galgji, prijazen, srckljan, vedno za vsako stvar, samo da bo s svojim človekom. Samo še preveri, če že kdo stoji zanj v vrsti

V tem trenutku je nekoliko težko nadaljevati s pisanjem, saj vse v kuhinji cvilimo od navdušenja - na obisku je namreč najmanjše galgje bitjece, ki smo ga kadarkoli spoznali - mala punčka, je še v otroški karanteni pri veterinarju, nima pa mamice… ampak samo poglejte tole…

Drugače pa sporočamo, da so se na naših spletnih straneh že začeli pojavljati novi profili galgov - to je že jagodni izbor tistih, za katere menimo, da bodisi nujno potrebujejo izstopni kupon iz tega življenja, bodisi so tako prijetni, da bodo nekomu res zgolj poživili življenje. V primeru, da razmišljate o posvojitvi, vas vljudno vabimo k ogledu in pustite se presenetiti! No, tudi če niti niste pomislili o drugem psu, pa vseeno pokukajte . Nikoli se ne ve

Me pa gremo pomečkat našo obiskovalko, nato pa dokončamo izmenjavo današnjih mnenj in gremo počivat. Jutri je nov dan, poln dela, dolgih nosov, objemov in poljubčkov, zdravih priboljškov, dobrih želja za hitro posvojitev prav vseh… En topel Scooby pozdrav domov!

5.5.2016

Nebo se je odprlo nad nami ... Pa smo se skupaj z galgci raje poskrili po hiškah, hehete…

Kar težko je verjeti, da se naš tokratni obisk res že neizprosno bliža koncu. Pa ravno smo se malo navadile na vse različne dolge pasje nosove okrog nas, pa jih bo potrebno pustiti za seboj in ne preostane nam drugega, kot da bomo iz dneva v dan preverjale in upale, da se prav vsakemu izmed njih pa le nasmehne sreča.

Galgo Pepo v Sloveniji že čaka čudovit dom.


Kajti Scooby je v tem trenutku res prenatrpan. Očitno se tu v Španiji situacija z galgi prav nič ne izboljšuje, odsluženih psov je vedno dovolj in nemogoče je res poskrbeti za vse. Tudi vsi nimajo sreče, trenutno posebej hranimo ogrado z lešmanioznimi bolniki, tudi teh je kar nekaj, pa srčna glista… Pa cela vrsta odprtih ran vseh možnih obsegov, čeprav resnično nas vedno osupne, kakšne sposobnosti celjenja imajo ti psi! In pa seveda vsakodnevna borba za tisti grižljaj hrane, v krdelu 25. psov na omejenem področju je to res vsakodnevna borba, da o pozornosti tistih redkih ljudi, ki pridejo mimo, sploh ne govorimo. Galgi niso ustvarjeni za tako življenje in ta prehodna postaja bo upajmo za njih zelo kratkotrajno obdobje. Resda vsak nosi svojo zgodbo, a zagotovo so vsi neizmerno vdani človeku, od njegove bližine in oskrbe povsem odvisni in za življenje v sobivanju so pripravljeni potrpeti vse in se odreči marsičemu. Nikoli nas ne bodo prenehali navduševati!

Naj slike povedo celotno zgodbo… Predvsem pa profili, kjer navadno žal slika dela krivico lastniku profila. Kajti neko prestrašeno čemerno bitje je v realnosti življenja polna prijaznost, ki samo čaka, da se lahko pokaže v svoji najboljši luči. Seveda poje kar nekaj, seveda pade tudi na drugi strani kaj ven, seveda se kdaj tudi zarepenči, seveda poslušamo kakofonijo pasjega tuljenja dan in noč, seveda zbolijo in seveda nas zaradi njih tudi boli srce. A za vsem tem ostane samo - pravi galgo. Neponovljiva pasma, tako posebna in vseeno tako enostavna. Predvsem pa tako topla, da za nas kljub nalivu zunaj v srcu sije samo sonček 

Samo poglejte te nosove - kako jih človek ne bi imel rad?

7.5.2016

Celo življenje me obkrožajo pasje duše in skozi ves ta čas se srečujem s srečo in trpljenjem teh zvestih bitij. Že ob odločitvi za prostovoljstvo v španskem zavetišču Scooby sem vedela, da to ne bo samo nova izkušnja, da ne bo samo novo doživetje v mozaiku mojega življenja, temveč prelomnica, ki bo spremenila marsikatero utečeno tirnico v razmišljanju in dojemanju vsega do sedaj znanega.
Teden dni med psi, ki so v zavetišče prišli vsak s svojo zgodbo, je nekaj neponovljivega, nekaj česar se ne da pozabiti. Vsak izmed njih mi je pripovedoval svojo zgodbo, ki sem jo razbrala iz njihovih pogledov. Ja, ti pogledi, tako jasni, žalostni, zgovorni in vendar polni upanja in ljubezni. Nemalokrat mi je ta pogled privabil solze na lice. Takrat sem se zavedla kako smo majhni napram tem veličastnim dušam.
V zavetišču je trenutno približno 500 psov in res je nepopisen občutek, ko lahko pristopiš k vsakemu psu, ko si vsak od teh psov želi tvojega dotika in kančka pozornosti.
Če kdo misli, da je tu vse idealno, lahko rečem, da ni. Že to, da ljudje izkoriščajo in zavržejo tako veličastna bitja, je vse kaj drugega kot idealno. A ljudje v zavetišču pomagajo in dajejo vse od sebe, da psom in vsem ostalim živalim v zavetišču omogočajo dostojno življenje, dokler živalim končno ne najdejo svoj “forever sweet home”.
Vsaki izmed nas novink se je v srce prikradlo krdelo pasjih lepotcev in lepotic, ki so nas vsak dan zvesto pričakali pri vratih, ko smo urejale zunanje in notranje pesjake. Vsak od njih nam je ukradel delček srca in na to mesto dal delček svojega. <

Špela v objemu


(Andreja, Špela, Dona - naše nove Scooby prostovoljke)

Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org

[uraa]

18. maja na zelenici ob Šolski veterinarski ambulanti (Cesta v Mestni log 47) dijaki in mentorji Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana - BIC Ljubljana, Gimnazije in veterinarske šole na Cesti v Mestni log prirejajo že drugi Družinski dan s hišnimi ljubljenci.



Pripravljajo pestro paleto aktivnost za otroke, družine, lastnike in ljubitelje malih živali in za vse, ki se radi sprostimo in zabavamo.

Letos so povabili medse tudi hrte in Hrtji svet, mi pa smo se seveda z veseljem odzvali.

Tako bomo v sredo tam od 14. do 18. ure s svojo stojnico, na kateri bodo čisto nove društvene zloženke.

Vabimo vse, ki razmišljate o posvojitvi hrta, pa o tem niste čisto prepričani in bi radi spregovorili kakšno besedo ali dve. Z nami bo tudi posvojenček Wally, ki bo seveda najbolje prikazal, kakšni so hrti.

Vabljeni tudi vsi posvojitelji, pridite nas pozdravit z vašimi posvojenčki.

Več o programu ter ostalih udeležencih pa najdete tukaj - https://www.facebook.com/events/1707326492889527/?active_tab=highlights

Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org

[uraa]

Prejšnjo sredo se je Hrtji svet predstavil na Družinskem dnevu s hišnimi ljubljenčki in ujela nas je tudi kamera.
Marko je lepo predstavil hrte, problematiko ter delovanje društva, zato vas vabimo, da si pogledate krajši prispevek.

Hrte so predstavili greyhound Wally ter galgi Rubia, Lili in Pinto, od 3:18 minute dalje.
Vabljeni k ogledu!
http://otroski.rtvslo.si/…/…/id/174406698/section/televizija

Društvo HRTJI SVET Slovenija
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org

[uraa]

LYDIA

Leto rojstva: 2009
Spol: samica
Barva: belo črna

Greyhoundica Lydia je čudovita, prijazna in mila psička. Prvotno jo je njen lastnik kupil z namenom, da bi postala "tovarna mladičkov", ki bi jih potem treniral za hrtje dirke in z njimi tekmoval. Vendar pa potem nekako ni imel časa, da bi uresničil svoje želje in skrbel za Lydio, ki mu je postala odveč.



Na srečo je ta prikupna hrtica na koncu pristala pod okriljem naših irskih prijateljev, ki ji sedaj z našo pomočjo iščejo lep dom, kjer bo živela kot hišni ljubljenček.

Lydia je še ena greyica, ki jo opisujejo le v superlativih - ima odprt karakter, obožuje bližino ljudi, je zelo prijazna in vesela (kot lahko vidite na fotografiji sodi med tiste - nasmejane greye ). Skratka - super in lepo socializirana greyhoundica, zaradi česar je odlična izbira tudi za ljudi, ki do sedaj niso imeli izkušenj s hrti.

Zaradi svojega krasnega karakterja je primerna tudi za družine z otroki, v kolikor so ti primerno podučeni glede obnašanja do živali. V začasnem domu živi z greyhoundom in rotweillerjem, zaradi njenega sproščenega karakterja pa predvidevajo, da bi se lepo razumela tudi z majhnimi psi (pri prvem spoznavanju vseeno predlagamo previdnost).

Lydia je v dobri fizični kondiciji, niso nam znane zdravstvene težave. Posvojitelju bo super družba na sprehodih, potepanjih in ... hja ... pri poležavanju na kavču.

Če razmišljate o posvojitvi greyhounda in nimate izkušenj s to pasmo, je odprta in neobremenjena ljubka Lydia prava izbira za vas.

Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org

[uraa]

Zoper objavljamo seznam stvari, ki jih še potrebujemo, da se bomo avgusta lahko podali na veterinarsko odpravo v Scooby. Če ima slučajno kdo kaj s spodaj napisanega seznama doma oz. bi želel kupit in donirat, se stvari zbirajo do petka, 3.6.2016. Prinesete jih lahko v Šolsko veterinarsko ambulanto, Ljubljana, če pa niste iz Ljubljane, se nam javite na info@hrtjisvet.org.

Hvala vsem, ki ste pripravljeni podpreti veterinarsko odpravo.

Seznam:
Antiparazitiki tablete  (Zantel, Pratel): vsaj 100
Fiziološka raztopina za infundiranje  (NaCl): 500ml, vsaj 10x
Brizge inzulinke: 1ml, 100x
Kanila, rumena (24G,  0.7x19 mm): 1 paket
Igle : modra (23G,  0.6x30mm) 200x
         zelena  (24G,  0.8x25mm) 200x
         oranžna  (23G,  0.5x25mm) 200x
Infuzijski sistem, vsaj 10x
Mikropor,  25mm, vsaj 10x
Jod,  1l
Skalpel, znamka Kruuse: številka 21, vsaj 100x
Šivalni material :Polysorb 0: 3 škatle, Polysorb  2-0: 3 škatle,  Polysorb 3-0 1 škatla
Ščetka za čiščenje kirurškega pribora in brivnika
Injekcijski antibiotik  (Hostamox LA, Clamoxyl LA, Vexy LA)
Kirurško lepilo
Lokalni anestetik: injekcijski  (ksilokain, markain)
Propofol: 50ml,  vsaj 3x


Ekipa društva HRTJI SVET Slovenija
www.hrtjisvet.org.
info@hrtjisvet.org

[uraa]

Včeraj smo prejeli žalostno novico, da Tempeste ni več. Še vedno ne moremo dojeti, da je to res. Da je po vsem tem čakanju v zavetišču, ko je končno dobil svoj dom ... tako hitro odšel.



V takšnih situacijah težko najdemo prave besede. Posvojiteljema bi se radi resnično zahvalili, da sta mu dala priložnost, da sta mu odprla vrata svojega doma in ga sprejela za svojega družinskega člana.

Vita in Jan, v mislih smo z vama in vama izrekamo iskreno sožalje.

Ekipa društva HRTJI SVET Slovenije

Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org

[uraa]

Čeprav je vreme zadnje dneve bolj aprilsko kot poletno, se zna v kratkem to spremenit. V soboto zvečer je namreč v Slovenijo prispela čudovita črna greyhoundica Summer.

Pot je minila brez posebnosti, na Češkem sta Lovro in Viki v družbi čeških prostovoljcev in bodočih posvojiteljev nestrpno pričakovala kombi z žlahtnimi potniki. In prispeli so.



Počasi se pričnejo odpirati vrata, napetost narašča in iz kletk gledajo radovedne oči in se sprašujejo, kaj se dogaja.
Tokratni transport je bil manjši, saj je bilo le 12 greyhoundov in lurcherjev, vsi skupaj pa upamo, da bomo že na naslednjem transportu lahko občudovali več irskih potnikov, ki se jim bo nasmehnila sreča in bodo našli prave domove.

Po veterinarskem pregledu se je ekipa spet odpravila na pot, proti Sloveniji, na Štajersko, kjer so Summer že nestrpno pričakovali njeni posvojitelji.



Društvo Hrtji svet se zahvaljuje vsem, ki ste pomagali pospremiti v novo življenje še eno hrtico: družini, ki je v svoj dom in svoje življenje sprejela Summer, Lovrotu in Vikiju, ki sta se odpravila na pot in jo varno pripeljala v Slovenijo in seveda vsem vam, ki nas vedno podpirate v tako velikem številu. Iskrena hvala!

Summer je doma.


Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org