mojpes.net
o psih pasme galerija forum zaščita živali posvojite psa

Dobrodošel/la, gost. Prosim prijavi ali registriraj se.
četrtek, 28.03.2024 : 11:47:22

Prijava z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seanse.
* Domov Pomoč zemljevid po mojpesForumu Prijava Registracija
mojpes.net  |  Kajin kotiček  |  zaščita živali in razno  |  Društva za zaščito živali  |  Tema: Društvo Hrtji svet Slovenije
Strani: 1 ... 29 30 31 32 33 [34] 35 36 37 38 39 ... 85   Dol
Natisni
Avtor Tema: Društvo Hrtji svet Slovenije  (Prebrano 298265 krat)
0 članov in 1 gostov pregleduje to temo.
Podencica
odvisnež
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 651


« Odgovor #495 : četrtek, 10.10.2013 : 08:14:40 »

Ste vedeli, da nam lahko namenite kot donacijo del vaše dohodnine, ki v nasprotnem primeru, da je nenamenite nikomur, ostane na razpolago državi?

Če nam želite nameniti del vaše dohodnine kot donacijo, vas enostavno prosimo, da natisnete to izjavo: http://www.hrtjisvet.org/hs/wp-content/uploads/2013/07/Izjava-dohodnina-HRTJI-SVET-Slovenije1.pdf ,
jo izpolnite z vašimi podatki
in nam jo prosimo pošljite kar na sedež društva:
Hrtji svet Slovenije, Pod lipami 30, 3000 Celje,
pa jo bomo mi posredovali naprej na pristojni DURS urad oz. njihovo izpostavo.

HVALA, ker nam zaupate in nas podpirate!

Ekipa društva HRTJI SVET Slovenije

Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org
Logiran
Podencica
odvisnež
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 651


« Odgovor #496 : petek, 11.10.2013 : 07:07:04 »

Naš začasnik, galgo Azucar gre na sprehod! To drobno bitjece (komaj malo večji od whippeta), ki v zavetišču ni nikamor napredovalo, hodi lepo pripet na povodec, se odziva in z njim zunaj res ni problema, razen če se mu približa neznan človek. A tudi tega se bo navadil. Priden Azucar.  Kiss Kiss Kiss
http://www.youtube.com/watch?v=feJGDCPpYnE&feature=share&list=UU0r_VEhl-J-8xseclDyIh3A

Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org
Logiran
Podencica
odvisnež
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 651


« Odgovor #497 : petek, 11.10.2013 : 10:27:44 »

..:: GALGO AZUCAR ::..

Pasma: galgo (whippet size galgo Wink)
Leto rojstva: 2009
Spol: samček
Barva: črna z malo bele na glavi
Št. čipa: 938000000717787






AZUCAR TUDI URADNO IŠČE DOM! Več o možnosti njegove posvojitve na info@hrtjisvet.org.
 
Javljanje začasne "mame" Azucarja - 11.10.2013

Ah, naša druščina se ima tako fino, da se nam kar ne da poročati in razmišljkati o drugačnih časih Wink.

Cookie je pa zdaj postal bolj kot ne Ku-ki Ker kuka od povsod... Jaz sem se iz kategorije prvovrstnega bav-bava zreducirala samo na bava. Skoraj nikoli več se me ne boji in predvsem v neznanih in ogrožujočih situacijah se že ravna po meni in v meni išče oporo. No ja, na posvojitvi smo videli ,da do drugih ljudi se raje še vedno dela nevidnega in išče svoje luknje za skrit. Čeprav, ko ga je pa Larisa zažulila do golega (ampak res ure dolgo sta se crkljala), je pa vseeno kar zaspal...

Tako da školjkica je pa sedaj že kar pošteno odprta. In kaj kuka ven? En prefrigan, strašansko radoveden, igriv in nasploh zadovoljen hrtek! Še vedno je navsezgodaj neznosno vesel vsakega novega dne posebej... Zdaj ga že vse doma zanima, predvsem pa že pride tudi ponosljat, katero opravo vlečem nase (za v službo ali ta smrdečo za ven), torej že on lazi za mano... Če se tala hrana, gre itak za nosom in se pridruži ostalima dvema fehtačema; za hrano se še bat nima več časa Imeli smo že prvo vzgojno epizodo, saj se je mala miš že razpasla po kuhinji in medtem, ko sem na hitro stopila do kopalnice, je s prvimi tacami zlezel na pult in si postregel z mojo solato! Kazen je bila vzgojna in oči so se mu skorajda odkotrljale iz očesnih jamic Ampak zanimivo, 5 minut za tem se me ni absolutno nič bal, točno je vedel, kam moje kreganje spada... Mu bom jaz že dala pulte in hrano krast! zaenkrat se kuhinji raje izogne...

Včeraj pa smo šli spet na obisk k mojim staršem in zdaj je pa že tam bolj kot ne povsem sproščen ! Celo do te mere, da je vpričo mene kar poskusil zlesti na kavč, pa je po enem paru tac ugotovil, da moj pogled ne obeta nič dobrega (seriously, Suki?) in je šel potem vlečt surlo par krogov po dnevni in jamrat in se delat, da ob treh odejah ni primerno mehkega ležišča za kosti dol dat, dokler mami končno le ni prinesla ta velikih pasjih blazin in potem je bil v šusu gor in briga ga za gostitelja Enyo in Caracola, vidva pa na trdem spita

Ponovili smo tudi vajo urbanega okolja, tokrat smo šli v Supernovo v šoping oziroma po parkingu. Sicer s semaforji na glavi, ampak kamor jaz, tudi Suki. Repa ni videt, ampak premikamo pa vseeno se! Za konec je moral stat in opazovat pred ta velikimi vhodnimi vrati, kjer so množice folka z vozički ven ropotale, pa je konec koncev začel že radovedno opazovat... Verjetno vozičke s hrano, hahahaha

Pa kakor se nam kar ne da razmišljati o tem, dejstvo postaja več kot očitno - Azucar Suki Cookie je pripravljen, da razišče in osvoji samo svoj topli dom! Vedno bo na začetku ostal plah, previden in neviden, ampak je pravi hrt, ki še kako ceni udobje, toplino, dobro hrano in razvajanje. Tako da me sploh ne skrbi, da bi si želel pobegniti ali da se ne bi znašel, če bodo le okoliščine ta prave. In kdor bo odprl srce temu piškotku, si bo pridobil strahotno simpatično hrtjo rit, ki bo še kako poskrbela tudi za razigrano in nasmejano življenje!

Azucar uradno išče dom!  Kiss

Več o njegovem napredku pa tudi v njegovi temi na našem FB profilu: https://www.facebook.com/larisa.pocivavsek#!/media/set/?set=a.499820603434328.1073741871.141593622590363&type=1

Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org
Logiran
uraa
midi
**
Spol: Ženska
Sporočil: 2.874



« Odgovor #498 : sobota, 12.10.2013 : 20:47:45 »

Tokrat poskušamo (z največjo mero kreativnosti) galge razvstiti v neke skupine. Nikakor ni namen psom pripisati nekih definitivnih karakteristik, še vedno je vsak galgo osebnost zase in življenje v zavetišču ni najboljši pokazatelj vedenja v pravem domu, ko se pes sprosti, zaživi in razživi svojo pravo naravo... Vsekakor pa nas neke posamezne značilnosti tako spominjajo od psa do psa, da jih bomo poskusili stlačiti v neke hudomušne opisne kategorije. Od tu dalje pa vas vabimo na njihove osebne profile, kjer vas bo smrček pozdravil tudi s svojo realno podobo.

Spremljevalni pes
Samci, izrazito visoke in močne postave, res izjemni primerki svoje pasme. Kot že omenjeno, trenutno prebivajo v ogradah na samem robu zavetišča, v mini skupinah po tri, umaknjeni od vrveža in zaradi tega še toliko bolj umirjeni in trenutno povsem nekonfliktni. Njihova osnovna značilnost je, da so pravi “delovni” psi, vajeni spremljati človeka, brez vsiljivosti, brez izražanja zahtev. Ti psi so v vsakem trenutku ob človeku, a bolj kot senca, umirjeni, hvaležni za vsako besedo in dotik. Res vrhunski karakterji za ljudi, ki si želijo postavnega samca, ki ne zahteva veliko pozornosti, zgolj redni sprehod in prostor za počivanje. Če pa bo na voljo še kakšna roka za čohanje, pa še toliko bolje, a ti psi bodo zadovoljno počakali tudi, ko časa za njih ne bo. V tej skupini predstavljamo Hermana, Lorenza in Fiera; mlajši, bolj energični, a še vedno strahotno simpatični pa so Ligero, Ernesto in Charlie.1
Ligero.



Velike krave
Resnično jih težko poimenujemo drugače. No, pravzaprav so resnično konjske postave, definitivno s primesjo greyhound krvi, posledično tudi z nekim konjskim karakterjem – vse je nekako počasi, štorasto, preprosto preveliko. Veliki veliki, veliki, a tako neznosno scrkljani in nenehno čakajoč novo božanje, da so preprosto nič drugega, kot neke orjaške scrkljane krave. Če želite res veliko topline, polno naročje psa in neskončne seanse crkljanja, potem sta za vas prava Doque (ja, naš Naročni greyhound je še vedno tu) in Junco, pa tudi postavna Lista, in Obby.
Duque.


Super plašni
Žal, tudi ta kategorija v zavetišču ostaja stalnica. Tu ne govorimo o plašnem galgu, ki se previdno umika človeku, a bi ob premiku v stalni dom to zadevo razrešil v par dnevih. Tu govorimo o res plašnih psih, ki trenutno svoje dneve preživljajo povsem enako – stisnjeni skupaj v eno košaro! Komaj si upajo živeti, dalj od tega pa v zavetišču ne bodo nikoli prišli. Zanje je edino upanje za kolikor toliko normalno življenje premik v stalni dom, v človeško bližino in obvezno v družbo še enega psa, v mirno okolje, kjer bodo ob ogromno potrpežljivosti in nežnosti počasi, počasi napredovali in končno stare travme pustili za seboj. Tudi to vsidrano grozo se da premagati, vendar pa brez usmerjene pozornosti ne gre. Dokler ti psi ostajajo v zavetišču, niso nič drugega kot živi mrtveci. Trenutno se v betonskem kotu, v večni senci, stiskajo Gema, Francesca, Rebecca in Tigre, Punteno.

Gema


Klovni
Klovnčki so psi, ki jih je nemogoče prezreti ob prihodu v večje krdelo psov. Ker so navihano razigrani, vedno tam, zelo aktivni, polni energije (kljub turobnemu okolju, v katerem preživljajo dneve). Ti psi so najverjetneje zgolj zavrženi s strani človeka, vsekakor človeka naravnost obožujejo in komaj čakajo, da se spet prilepijo na koga. Za pozornost so pripravljeni narediti vse, tudi agresivno zavarovati svoj položaj ob človeku. Ti psi so prav gotovo prisrčni, vsekakor pa njihova navdušenost nad človekom v stalnem domu lahko rezultira v zelo aktivnem psu, ki zahteva več pozornosti; zelo pogosto tudi ne prenašajo dobro samote, zato so priporočljivi za aktivne družine, kjer bodo res minimalno osamljeni (tudi malo sami doma) oziroma kjer je že na voljo drugi družinski pes. Razigrane bučke so Bintang, Guiness, Pico, Arabier, Leila, Vera, Cesar, Felipa, Javier, Ado, Azar, Ekspresso, Felix in andaluzijski podenco Pluto.

Javier.


Večno prezrti
To je verjetno daleč najštevilčnejša kategorija galgcev, ki trenutno domujejo v zavetišču. Nekateri čakajo že leto in več, ljudje prihajajo in odhajajo, oni pa ostajajo. In zakaj? Preprosto zato, ker so povprečni. Sicer jih krasi pristni galgo karakter, so ljubeznivi, nežni, tako hrepenijo po svojem človeku – a žal so zgolj povprečni. Morda je njihova dlaka povprečne in prepogosto videne barve. Morda se ne znajo obnašati kot klovni in siliti v ospredje, pač pa potrpežljivo čakajo, če jih bo le kdo opazil. Prav gotovo niso agresivni pretepači in ne ustrahujejo drugih, pa zato nikomur ne gredo na živce in niso prioritetni. So zgolj in samo – prečudoviti galgi, ki si zaslužijo svojo novo priložnost. Prav gotovo kategorija, v katero se splača pogledati, če iščete neproblematičnega pasjega sopotnika in imate manj izkušenj s pasmo. Ti psi prav gotovo ne bodo razočarali, njihova hvaležnost pa bo neskončna! Tako da vabljeni k razmisleku o sledečih: Plata, Chupete, Marquesa, Dunia, Hela, Esmeralda, Tequila, Ligero, Sevillana, Cielo Noa, Gemma, Caramelo, Anabel, Amstel, Cosima, Rumbosa, Castle, Claudia, Lista, Marisa, Dulce, Loly, Barquillo, Marcosa, Ligero, Mora, Fantasia.

Anabel.


V zrelih letih
Še ena izmed kategorij, kjer se ljudje resnično nepravično obnašamo do teh psov. Kajti res težko je premostiti večni predsodek “starosti”, še posebej, če je nekih 6 ali 7 let že podprtih z malo obrazne beline (kar pa ni znak starosti, saj siveti lahko pričenjo tudi psi, stari komaj dve leti!). To nikakor niso stari in obnemogli psi, to so galgi v največjem razcvetu življenja! Vseeno pa so na svetu tako dolgo, da so že izgradili stabilen značaj, so umirjeni in zlahka vodljivi, povsem nevsiljivi in neproblematični. Ti psi so idealni za ljudi z manj časa, za neizkušene ali preprosto manj aktivne ljudi, saj ne zahtevajo veliko, niti v času niti v energiji. So pa tako neznansko zadovoljni, če le lahko dobijo svojo dozo pozornosti. Resnično kategorija, ki je pogosto napačno prezrta in odrinjena v kot razmisleka, čeprav nosi izreden potencial! Naj tako toplo priporočimo Liz, Lista, Claudia, Rumbosa in Moro.

Lista.



Kritični
Naj na zadnjem mestu, a s toliko glasnejšo prošnjo za pomoč, omenimo vse tiste galge, ki nujno, ampak res nujno, potrebujejo umik iz zavetišča. Najpogosteje so to povsem podredljivi psi, ki se v krdelu sploh ne znajdejo in vedno pristanejo na dnu hierarhije, na zadnjem mestu, ki prinaša zgolj ustrahovanje in batine. Zato so ti psi navadno polni brazgotin ali trenutno na zdravljenju na kliniki, delujejo preplašeno (kar pa karakterno niso, če bi se le lahko ognili krdelu), slabotne postave (saj jim drugi psi ne pustijo do hrane) in precej zanemarjeni (posledica pogostega valjanja po tleh, kjer priznavajo premoč dominantnejših ter slabših pogojev bivanja, saj si niti mesta za spanje ne zmorejo izboriti in tako pač ždijo, kjer jim že ostane, navadno zunaj na mrazu in dežju). Ti psi (najpogosteje psičke) so pravi mali biseri, ki nikoli ne bodo povzročali težav, saj so pretrpeli že toliko, da bodo zgolj hvaležno sprejemali vsakršno pomoč. Potrebujejo potrpežljive altruistične ljudi, ki v posvojitvi res prepoznajo element reševanja življenja – ljudi, ki jim bodo nudili prvovrstno oskrbo do zacelitve vseh ran, dobro prehrano in redno gibanje, predvsem pa umirjeno okolje, v katerem ne bo več kopice psov, ki bi jih lahko ustrahovala ali jim škodovala. Žal ti psi nimajo veliko časa na voljo, vsak dan je za njih resnično borba za preživetje, zato tu apeliramo na vse, ki si prvenstveno želijo pomagati – prosim pozabite estetske kriterije in preference in če lahko, sprejmite psa iz te kategorije. Resnično mu boste podarili življenje, nežna punčka pa se bo v kratkem času prelevila v najlepšo in najbolj pridno galgico na svetu, katero vam bodo vsi zavidali! Urgentno dom iščejo Marita, Veronica, Dia, Jaime, Serrat, Leila, Dulce, Loly, Pinteno.

Dia.


Vabimo vas na našo spletno stran www.hrtjisvet.org, da si ogledate profile teh hrtov, ki smo jih omenili zgoraj. Nekateri med njimi so morda že našli svoj dom in jih ne bo več možno zaslediti, nekateri pa na spletno stran šele prihajajo. Ker je posvojitev hrtov zelo aktivna in živa tema, vas lepo prosimo za razumevanje in se ne jezite na nas, če na spletni strani ne bo več hrtka, ki smo ga omenili ...Veselite se z njim in nami, saj je morda ravno on že dobil dom! Prav tako vas prosimo za razumevanje, saj moramo kot ekipa pripraviti še kar nekaj novih profilov hrtkov, ker pa to vsi počnemo v svojem prostem času, se morda napiše kakšen dan več profilov, spet drugič manj in tako niso vsi naenkrat tudi objavljeni na spletni strani.

HVALA za razumevanje; HVALA ker spremljate naše delo in HVALA za vso vašo podporo!

Ekipa društva HRTJI SVET Slovenije
Pomagamo hrtkom v stiski!

Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org
Logiran
uraa
midi
**
Spol: Ženska
Sporočil: 2.874



« Odgovor #499 : ponedeljek, 14.10.2013 : 13:00:27 »

Če ste kdaj podvomili o naših trditvah, da hrti ljubijo udobje ... ali ste celo pomislili, da jih mi sami silimo na kavče ... poglejte Bertieja in Ridleya. Fantoma res ni hudo pri začasnih skrbnikih, kaj! A ne samo, da sta se prvič v življenju naužila ljubezni, varnosti, ugodja ..., mladeniča sta vsrkala in se naučila vsega, kar je potrebno vedeti pred odhodom v stalni dom: da se v hiši bognedaj ne lula, da je kavč le za pasje razvajene ritke (no, vseeno pa se lahko kdaj koga tudi usmilimo, kajne! in mu privoščimo malo prostora), da se doma vedno dobro je, se redno hodi na sprehod, celo lahko igra z igračkami ... da nam bo od sedaj naprej samo še lepo in da bo končno nekdo vedno mislil na nas ... Privoščite si to pasjo lepoto in izbranemu greyhoundu namenite malo prostora na vašem kavču, ogromno pa v vašem srcu.

Bertie v prijetni družbi


Bertie: "Ko ugotoviš, kaj je smisel tvojega življenja ..."


Ridley - maneken za hrtji nagobčnik!


Ridley: "Na tleh sem, ker trenutno čistijo kavč ..."




Greyhounda BERTIE in RIDLEY - PREDNOSTNO ZA POSVOJITEV

Društvo HRTJI SVET Slovenije - Slovenian Sighthound World
www.hrtjisvet.org/hs/
info@hrtjisvet.org
Logiran
uraa
midi
**
Spol: Ženska
Sporočil: 2.874



« Odgovor #500 : sreda, 16.10.2013 : 21:49:11 »

.:: GALGO AZUCAR ::..

Pasma: galgo (whippet size galgo Wink)
Leto rojstva: 2009
Spol: samček
Barva: črna z malo bele na glavi
Št. čipa: 938000000717787


16.10.2013
Zgodbe, ki jih lahko pove le galgo

Prav moram deliti nekaj zadnjih izkušenj, naj Suki postane ambasador, mi pa si vzemimo trenutek za razmislek...

Naše druščine tudi slabo vreme in dež ne odvrneta od namere, da prosti čas je namenjen uživanju v potepanjih v naravi. Suki je itak nad tem navdušen in odprta narava ga prav nič ne plaši, vsi živalski zvoki so naravni in prav zadovoljno in radovedno drobi z nami... Pa smo kljub dežju navlekli pelerine (ne, plaščkov pri nas ne nosimo, imamo pogumne galge ali pa grdo grdo pasjo mamo), pograbili štrike in odromali na pohod. Na razglednik sredi gozda, že dolgo nismo bili tam... Je malce pozno v letu že, pa še slabo vreme, smo se okrog potikali samo mi in medvedje, ljudi ni bilo, običajo pa je to ena dokaj priljubljena izletniška točka... In pridemo do koče, jaz z zanimivim planom, kako bomo tam malo povedrili, potem jo pa mahnemo nazaj. Vse osamelo in pozaprto, mir in tišina. 50m od koče moja dva nos na tla in "brati časopis", kdo vse je tam bil, kaj so psi imeli povedati in Caracol obvezno - kaj se je jedlo (in a je še kje kaj ostalo?). In mali zvedavi Suki se pridruži raziskovanju mojih dveh, fršnjok na tla in vpijat vonjave... Jaz pa ležerno do koče... Ko me ustavi sunek - Suki je namreč s povodcem privezan na moj pas - se obrnem in malček je v paniki! Vleče stran, upira se, spet me gleda tista čista groza iz oči abnormalne velikosti... V strahu pogledam za hrbet in za kočo, jebemti, pa ne spet kakšen medved, no! Pa ni nikjer nič, moja dva flegma tavata in jima je sladko vseeno. Suki, pomiri se, kaj je? Revež pa še kar koplje v zemljo, z vsemi močmi se bori, da bi le lahko šel stran, povsem prihuljen... stegnem roko, da bi ga pomirila, ko odskoči in samo še bolj sili nazaj, ovratnica že povsem zadrgnjena, povodec do skrajnosti napet, jaz pa dojamem, da me pes niti spozna ne več! In soočena s trenutkom, ko je treba hitro obrniti miselne procese, mi le svane - kaj je on "prebral" v vonjavah? Ljudi... množico, raznolikost, predvsem pa - ljudi! Samo letela sem takoj nazaj v gozd, tamali jo je ucvrl zraven in po 100 m je panika izginila, spet me je poznal, spet se je pustil pobožat in potolažit. Imate tudi vi dovolj domišljije za zgodbo, ki jo je povedal? srce

Ampak tudi Suki je galgo in tudi Suki je vzor, kaj vse se da! Na včerajšnjem sončku, sredi še vedno prelepo zelenih travnikov, po res sproščenem špancirju, je pa izpod vsega za trenutek bruhnil tisti pravi Azucar. Zadovoljen, ker se je rešil črevesnega bremena, je prav po hrtje ritnil v zrak in z vsem navdušenjem - pognal motorje! Na njegovo žalost je povodec dolg samo 1,5m, pa se je navdušeni dir zelo hitro končal (v skoraj salti nazaj). Ampak bil pa je to moment čiste radosti, čistega užitka v veselju in Cookie moj mali, obljubim, da dobiš tudi šanso, da ta dir uresničiš in spustiš ortoškega hrtka končno na plano, naj se ti sfecla od veselja nad življenjem.

Do takrat pa – dajmo se še malo bat. Samo malo malo, tu pa tam.

Išče dom! Več na info@hrtjisvet.org
Logiran
Podencica
odvisnež
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 651


« Odgovor #501 : petek, 18.10.2013 : 08:28:17 »

AZUCARJEV uradni profil. Azucar išče svoj stalni dom!

..:: AZUCAR (ex MIŠKO) ::..

Pasma: galgo/whippet
Ocenjeno leto rojstva: december 2009
Spol: samček
Barva: črna z močno belo liso na prsnem košu in na gobčku, štirje beli copatki in bel čopič na repu
Št. čipa: 938000000717787







Azucar oziroma po domače Suki ali kar Cookie, je mali nekoč na smrt preplašeni fantek, ki je iz zavetišča priromal v svoj začasni dom v Sloveniji na pravo psihično rehabilitacijo. S svojim neverjetno hitrim okrevanjem je prvovrstno in zelo prijetno presenečenje in pravi navdih. Tako vam z veseljem predstavljamo pravo podobo našega Piškotka.

Po postavi je to en velik drobižek. Ocenjujemo, da je najverjetneje celo whippet mix, saj je nižji od normalnega galgo samčka, pa tudi glava po obliki še najbolj spominja na whippeta. Je nežne in zelo vitke konstitucije, tako da je na pogled res prisrčen mali miškolin. S parom največjih, najtemnejših in najbolj izstopajočih oči! Drugače pa svetleče črne barve, a s prisrčnimi belimi dodatki na vseh pravih mestih, ki samo še bolj poudarijo njegovo res nežno naravo.

Suki je pod plastjo pridobljenega strahu mlad, razigran in zelo radoveden mulček. Je izredno bister in se bliskovito uči, najhitreje s posnemanjem drugih psov. Za njegov nadaljnji napredek bi bilo idealno, da bi se lahko pridružil domačemu psu, ki pa mora biti že primerno vzgojen, saj bo Suki kopiral tudi trapasta ali neželena vedenja. Vse pse, brez razlik, obožuje in prav vsi ga zaznavajo kot docela neškodljivo bitje, tako da na pasji fronti ne bo konfliktov.

Sukiju še vedno strah in trepet predstavljajo le ljudje. Na glavi nosi vidno brazgotino, ostanek zelo hude poškodbe. Skorajda si upamo trditi, da se ga je človek poskušal odkrižati z močnimi udarci po glavi in ga takega pustil ležati sredi polja. A mala stvarca se ni dala, Azucar je uspel preživeti in bil rešen v zavetišče, z res hudo travmo glave. Fizičnih posledic ni zaznati, psihične pa so ob prvem kontaktu očitne – strah. Suki je skrajno previden, nezaupljiv in najraje se naredi nevidnega. A ni samotar, ne želi si daleč daleč stran, pravzaprav je navdušen nad udobjem in resnično povsem odvisen smrček. Potrebuje le prostor in potrpežljiv odnos, da si upa prestopiti svoj strah, potem pa zaživi v prelepi in res prisrčni hrtji vlogi. Vidi se, da ima ogromno za nadoknaditi in njegovo veselje do življenja dobesedno brbota pod površjem.

Za Sukijev nadaljnji hiter napredek je idealno mirno okolje z dokaj utečeno dnevno rutino. Suki sicer obožuje sprehode in odprta narava ga niti najmanj ne plaši. Na sprehodih je neznansko priden, odziva se na najmanjšo korekcijo s povodcem, tako da so sprehodi v naravi zanj in za skrbnika čisti užitek. Redno opravlja svoje potrebe zunaj, ni preveč zvedav in ne vleče, zgolj pridno sledi. Tako da obožuje aktivnosti, vseeno pa potrebuje nek izgrajen in redoljuben življenski okvir, v katerem si bo upal najti svoje mesto. Strogo urbano okolje (center večjega mesta in večina izhodov v mestnem okolju) bi bilo zanj v tem trenutku preveč stresno. Prav tako okolje polno vrveža, recimo otroškega smeha in igre. S potrpežljivim pristopom pa lahko osvoji prav vsa okolja, njegova notranja želja je ogromna.
Sukija v prihodnosti vidimo na kavču ob svojem skrbniku, kako skupaj gledata televizijo (le-ta mu je strašansko zanimiva), se skupaj razvajata (mulček bi nenehno jedel in vse je prav slastno) in sta si na nek način samozadostna.

Za posvojitelja, ki bo znal razumeti vir Azucarjevega strahu in od mulčka ne bo pričakoval sprememb čez noč, je mali Piškotek izjemen biser in nedvomno pravi navdih za življenje! Suki te osvoji in zasvoji v trenutku, s svojo nežnostjo (še posebej za fantka!) pa povratno vzbuja zgolj Ljubezen.

NA VOLJO ZA POSVOJITEV …


Azucarja je možno srečati in ga seveda tudi osebno spoznati, saj se že nahaja v Sloveniji!

V kolikor bi ga želeli srečati in spoznati, nam pišite  na info@hrtjisvet.org. Wink


Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org
Logiran
uraa
midi
**
Spol: Ženska
Sporočil: 2.874



« Odgovor #502 : nedelja, 20.10.2013 : 22:25:44 »

Črni psi so prav tako ljubki kot vsi ostali, prav tako ljubeči in igrivi; enako prijazni do drugih psov in otrok. Prav tako močno kot psi drugih barv hrepenijo po ljubezni … in tudi oni potrebujejo ljubeč dom, v katerem bodo varni do konca svojega življenja. Vsi psi v zavetiščih, tudi črni, imajo za seboj težko življenje, bili so poškodovani, ponižani, pretepeni … Tudi oni si želijo pozabiti svojo žalostno preteklost in zaživeti na novo. Tudi njih je potrebno rešiti. Zakaj morajo potem črni psi precej več časa čakati na svojo posvojitev kot ostali psi? Če je za vas dejanje posvojitve res pomembnejše od barve pasjega kožuščka, če barva za vas resnično ni pomembna, potem premislite o posvojitvi ČRNEGA psa! (povzeto po: Scooby Residencia Valladolid)



Greyhound Billy čaka v začasnem skrbništvu že celo leto na svojo res pravo – prijazno, ljubečo in predano družino!

NUJNO IŠČE DOM: greyhound BILLY



Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org
http://www.hrtjisvet.org/hs/greyhound-billy/
Logiran
uraa
midi
**
Spol: Ženska
Sporočil: 2.874



« Odgovor #503 : ponedeljek, 21.10.2013 : 13:12:39 »

Za Marito imamo zagotovljen začasni dom! Hvala vsem, ki ste ponudlli pomoč tej mali punčki. Smiley

Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org
Logiran
Podencica
odvisnež
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 651


« Odgovor #504 : torek, 22.10.2013 : 07:28:35 »

Fermin- lastnik in vodja zavetišča Scooby Medina, od koder prihajajo tudi naši posvojeni galgi, se vsa leta bori za boljši jutri galgov.
Večkrat na njihovi strani napiše tudi blog, da bi ljudje lažje razumeli kaj se sploh dogaja, kako on gleda na celotno stvar in kako poteka njegov boj, da bi tudi za galge bilo znosnejše. Koraki so počasni, tradicija lova z galgi je v Španiji globoko zakoreninjena in se težko spreminja, a vendarle je prav, da se ne odneha in fermin ne bo nikoli odnehal!

Kopirano iz Scooby bloga, ki je dostopen na tej povezavi:
http://scoobymedina.blogspot.com/search?updated-min=2013-01-01T00:00:00%2B01:00&updated-max=2014-01-01T00:00:00%2B01:00&max-results=50

16. 10. 2013
Why things happen

You all probably know I am a teacher in addition to scientist and therefor I always tell my students to ask themselves why things happen the way they do, much like a person with a scientific interest is always asking himself why, why do things happen the way they happen, it’s obviously not by coincidence or because of divine intervention, at least in the majority of cases, when this same maxim is applied to human behaviour we are talking about something called empathy and here we arrive at something that is really missing in human relations, in Spain we say we know more sillyness in other people’s homes than in our own, we are probably a bit arrogant or perhaps what this saying really reflects is the lack of emphaty, it is far more easier to critisize than try and understand why things happen the way they do and maybe it’s simply the case that my intelligence fails to understand certain human behaviours and instead recognize my own limitations as a human. I have been critisizing the work of others, to me particularly the whole world feels good unless they prove me otherwise, but the truth is that it’s hard work admitting this, I will have my cake and eat it, considering humans as animals, i.e., pure and good beings.

It’s a sound though different philosophy and because of that I consider it a fact that evil can not be installed in a group as large as the galgueros, but it is rather a matter of ignorance, of tradition, something I have seen happening all my life, but perhaps because I'm very innocent, or perhaps because I'm Spanish, I refuse to admit that cruelty to animals is a dominant gene that persists in the Hispanic genome, more than anything because if that were the case I would have been affected by this very genome too and I know that is not the case.

This is why I have started talks with the Federación Española de Galgos, the Spanish Galgo Federation, precisely because I believe that by talking you can make people understand and also it’s a matter of education, our valid speaking partner is the FEG and it is more so because – and this will shock you even more, there are things that we can reach agreements upon, among other things we believe that the breeding of greyhounds must be controlled and supervised by any official body, they should not breed animals without any controll, all the dogs will be identified, will be vaccinated and will be bred under circumstances that meet their natural needs.

On the other hand is essential to show the galgueros they have a responsibility towards their animals from when they are born until they die and that therefore all those natural steps in all living beings have be conducted in a dignified and legal form, we need to breed less animals and raise them better and when the dogs reach the end of their careers as runners is when there is a problem, from my point of view we need to care for them until the end of their natural life but as that is not something that is going to happen, at least not for the time being, we need to make a choice between legally killing them or leaving them in a shelter so they are rehomed in families, because here we have to be realistic, the shelters today unfortunately have not enough capacity to take in all the dogs that are abandoned each year, which means some have to be sacrificed in a way that is both legal and humane, which presents us with another problem: not many vets are willing to euthanize healthy dogs, a difficult subject but one has to respect their ethical reservations.

And the dogs that end up in the shelter? Is it ethical for the galguero to leave his dogs there, just like that? I am convinced that this doesn’t happen elsewhere without in most of the cases a small fee that needs to be paid, for me always too small, for the always large act of abandonement, so my point of view is that the galgeuros cannot get into this process for free, nothing in life is for free and all my experiences with galgueros taught me nothing matters to them more than someone scraping the contents of their pockets, and for this a very effective way to stop the breeding is making them scrape out money every time, they won’t be dumping so many animals. They are breeding indiscriminately because, as it occurred to me, when we went to the villages to collect animals, they were training the younger dogs and as if it were a grace they were saying, 'look these are going to lead the coming year'.

Kisses, hugs, bites and loving licks.

Fermín.

(to be continued)

___________________________________________________________________________________________________

21. 10. 2013
The reasons behind everything II

As what I have said earlier, someone objected that are “galgueros” and that if we don’t pick them up they will kill them in any horrible way. I have to admit that in some cases may be so, but in most it is not. Maybe it is because they have become more civilized or because they are afraid of the negative publicity that this represents but the fact is that there are fewer cases of extreme cruelty. Although I think they still exists, they have just learnt to hide it better. Well, FEG (Federacion Española de Galgos) agrees with all of this and from here we can reach agreements to improve the lives of galgos. Anyway I have been in this world too many years and I haven’t seen any improvement. It is always the same, we criticize “galgueros” strongly, call them every name in the book, pick them up their dogs at the end of the hunting season, we denounce any cruel case and nothing changes and so on, year after year. This strategy has not lead anywhere, insulting, not only in this area but also everywhere else. For me another clear example is the problem with the bulls. The more Spaniards are insulted because of the bulls, the more they will try to keep and defending their traditions and national identity. In fact because of this defense, Catalonia took advantage of the fact that they do not consider themselves part of Spain to prohibit the bullfighter spectacle (it was a political matter, more than an animal welfare policy).

In any case, we will modify our strategy, even if that means to sit and brainstorm with our “enemies” (as we say, “more flies are killed with honey than with gall”). As long as getting the money from the “galgueros” when they leave their dogs in the shelter, this is something I consider fair, as our governmental administration does not have to pay for this. This is something we agree with FEG. This money is not dirty money, as someone has mentioned before, but it is by justice that the leavers have to pay for it. Although I recognize that this is not fair for us either, animal lovers who have to pick them up, pay for it and work for them while they keep producing galgos in this way without punishment. I strongly believe that galgos must not be diminished against any other breed of dog. We cannot justify abusive, rewarding them making up free abandonment, but what we have to achieve is to enforce the laws, to identify all of them and to have a control over the destination of each one of our animals. To be honest, I am not 100% sure that this strategy will work, the only thing I know is that we cannot continue as before. We have spent many years doing the same and obviously that does not work or at least not as I wanted it to work. Kisses, hugs, bites and loving licks. Fermin .
( To be continued)

___________________________________________________________________________________________________ _

Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org
Logiran
uraa
midi
**
Spol: Ženska
Sporočil: 2.874



« Odgovor #505 : četrtek, 24.10.2013 : 15:32:13 »

Danes predstavljamo podenca Pluta.



Pluto je mladiček andaluzijskega podenca (zrastejo od 30 – 43 cm). Andaluzijski podenci so španska lovska pasma, ki jih uporabljajo predvsem za lov na manjše živali (podgane,..). So zelo aktivni in brihtni psi , ki nujno potrebujejo tudi miselno zaposlitev – sami sprehodi in tek jim niso dovolj. So zelo učljivi, ob tem pa še prave naspidirane bombice, primerni za pasje športe ali druge aktivnosti, kot sta agility, rally obedience.. Prav takšen je tudi Pluto – zelo živahen mladiček, zelo prijazen, obožuje ljudi in gibanje, z drugimi psi (so prav tako mladički) v svoji ogradi se lepo razume in je povsem nekolfikten. Poleg njegovega simpatično navihanega karakterja je tudi vizualno krasen. Pluto je pač mladiček, zato ga je kot takšnega treba tudi sprejeti …zvedav, hiperaktiven, igriv, tu in tam uniči kakšno odejico …, ob pravilni vzgoji in pristopu posvojitelja, predvsem pa poznavanju pasme, bo Pluto lahko zrastel v čudovitega andaluzijskega podenca.



Zanj iščemo posvojitelja, ki se bo z njim res aktivno ukvarjal , poznal specifiko pasme in poleg tega poznal potrebe mladičkov.



Vam Pluto predstavlja izziv, bi ga vzeli za svojega aktivnega družinskega člana in imeli v mislih, da vas bo razveseljeval in zaposloval še veliko več kot deset let? Potem se nam oglasite na info@hrtjisvet.org  Smiley
Logiran
Podencica
odvisnež
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 651


« Odgovor #506 : četrtek, 24.10.2013 : 22:37:15 »

Fermin- lastnik in vodja zavetišča Scooby Medina, od koder prihajajo tudi naši posvojeni galgi, se vsa leta bori za boljši jutri galgov.
Večkrat na njihovi strani napiše tudi blog, da bi ljudje lažje razumeli kaj se sploh dogaja, kako on gleda na celotno stvar in kako poteka njegov boj, da bi tudi za galge bilo znosnejše. Koraki so počasni, tradicija lova z galgi je v Španiji globoko zakoreninjena in se težko spreminja, a vendarle je prav, da se ne odneha in fermin ne bo nikoli odnehal!

Kopirano iz Scooby bloga, ki je dostopen na tej povezavi:
http://scoobymedina.blogspot.com/search?updated-min=2013-01-01T00:00:00%2B01:00&updated-max=2014-01-01T00:00:00%2B01:00&max-results=50

16. 10. 2013
Why things happen

You all probably know I am a teacher in addition to scientist and therefor I always tell my students to ask themselves why things happen the way they do, much like a person with a scientific interest is always asking himself why, why do things happen the way they happen, it’s obviously not by coincidence or because of divine intervention, at least in the majority of cases, when this same maxim is applied to human behaviour we are talking about something called empathy and here we arrive at something that is really missing in human relations, in Spain we say we know more sillyness in other people’s homes than in our own, we are probably a bit arrogant or perhaps what this saying really reflects is the lack of emphaty, it is far more easier to critisize than try and understand why things happen the way they do and maybe it’s simply the case that my intelligence fails to understand certain human behaviours and instead recognize my own limitations as a human. I have been critisizing the work of others, to me particularly the whole world feels good unless they prove me otherwise, but the truth is that it’s hard work admitting this, I will have my cake and eat it, considering humans as animals, i.e., pure and good beings.

It’s a sound though different philosophy and because of that I consider it a fact that evil can not be installed in a group as large as the galgueros, but it is rather a matter of ignorance, of tradition, something I have seen happening all my life, but perhaps because I'm very innocent, or perhaps because I'm Spanish, I refuse to admit that cruelty to animals is a dominant gene that persists in the Hispanic genome, more than anything because if that were the case I would have been affected by this very genome too and I know that is not the case.

This is why I have started talks with the Federación Española de Galgos, the Spanish Galgo Federation, precisely because I believe that by talking you can make people understand and also it’s a matter of education, our valid speaking partner is the FEG and it is more so because – and this will shock you even more, there are things that we can reach agreements upon, among other things we believe that the breeding of greyhounds must be controlled and supervised by any official body, they should not breed animals without any controll, all the dogs will be identified, will be vaccinated and will be bred under circumstances that meet their natural needs.

On the other hand is essential to show the galgueros they have a responsibility towards their animals from when they are born until they die and that therefore all those natural steps in all living beings have be conducted in a dignified and legal form, we need to breed less animals and raise them better and when the dogs reach the end of their careers as runners is when there is a problem, from my point of view we need to care for them until the end of their natural life but as that is not something that is going to happen, at least not for the time being, we need to make a choice between legally killing them or leaving them in a shelter so they are rehomed in families, because here we have to be realistic, the shelters today unfortunately have not enough capacity to take in all the dogs that are abandoned each year, which means some have to be sacrificed in a way that is both legal and humane, which presents us with another problem: not many vets are willing to euthanize healthy dogs, a difficult subject but one has to respect their ethical reservations.

And the dogs that end up in the shelter? Is it ethical for the galguero to leave his dogs there, just like that? I am convinced that this doesn’t happen elsewhere without in most of the cases a small fee that needs to be paid, for me always too small, for the always large act of abandonement, so my point of view is that the galgeuros cannot get into this process for free, nothing in life is for free and all my experiences with galgueros taught me nothing matters to them more than someone scraping the contents of their pockets, and for this a very effective way to stop the breeding is making them scrape out money every time, they won’t be dumping so many animals. They are breeding indiscriminately because, as it occurred to me, when we went to the villages to collect animals, they were training the younger dogs and as if it were a grace they were saying, 'look these are going to lead the coming year'.

Kisses, hugs, bites and loving licks.

Fermín.

(to be continued)

___________________________________________________________________________________________________

21. 10. 2013
The reasons behind everything II

As what I have said earlier, someone objected that are “galgueros” and that if we don’t pick them up they will kill them in any horrible way. I have to admit that in some cases may be so, but in most it is not. Maybe it is because they have become more civilized or because they are afraid of the negative publicity that this represents but the fact is that there are fewer cases of extreme cruelty. Although I think they still exists, they have just learnt to hide it better. Well, FEG (Federacion Española de Galgos) agrees with all of this and from here we can reach agreements to improve the lives of galgos. Anyway I have been in this world too many years and I haven’t seen any improvement. It is always the same, we criticize “galgueros” strongly, call them every name in the book, pick them up their dogs at the end of the hunting season, we denounce any cruel case and nothing changes and so on, year after year. This strategy has not lead anywhere, insulting, not only in this area but also everywhere else. For me another clear example is the problem with the bulls. The more Spaniards are insulted because of the bulls, the more they will try to keep and defending their traditions and national identity. In fact because of this defense, Catalonia took advantage of the fact that they do not consider themselves part of Spain to prohibit the bullfighter spectacle (it was a political matter, more than an animal welfare policy).

In any case, we will modify our strategy, even if that means to sit and brainstorm with our “enemies” (as we say, “more flies are killed with honey than with gall”). As long as getting the money from the “galgueros” when they leave their dogs in the shelter, this is something I consider fair, as our governmental administration does not have to pay for this. This is something we agree with FEG. This money is not dirty money, as someone has mentioned before, but it is by justice that the leavers have to pay for it. Although I recognize that this is not fair for us either, animal lovers who have to pick them up, pay for it and work for them while they keep producing galgos in this way without punishment. I strongly believe that galgos must not be diminished against any other breed of dog. We cannot justify abusive, rewarding them making up free abandonment, but what we have to achieve is to enforce the laws, to identify all of them and to have a control over the destination of each one of our animals. To be honest, I am not 100% sure that this strategy will work, the only thing I know is that we cannot continue as before. We have spent many years doing the same and obviously that does not work or at least not as I wanted it to work. Kisses, hugs, bites and loving licks. Fermin .
( To be continued)

___________________________________________________________________________________________________ _

Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org


24. 10. 2013
We make laws....

...And later on we either break them or abide by them, depending who are affected, it is absolutely disgraceful what is happening in this country with regard to animal rights laws. There are just a few but even those few are not being enforced. Something as simple as the obligation of being able to identify dogs, cats and ferrets using microchips, nobody is watching if this law is being enforced and every day we find thousands of animals abandoned on the streets or roads without any form of identification. It is incredible but still over 80% of the animals coming in to our refuge do not have this identification chip and I ask myself: if this was the case with cows what would happen then? I really don’t understand because we do know exactly how many cows and sheep there are in this country, and we are able to identify their owners if any of them gets lost but in the case of pets it is not the same, it is clear that the authorities are not interested at all if the law is being enforced or not, and what even shocks me more is when we find some animal that does have a chip and we denounce it, the denouncement ends up being passed from one place to another until who knows where, they don’t have any idea about the laws nor do they want to know, not the state security, nor the administrations nor the judges, it is a form of apathy that to me is unbearable.
I will give you some examples; Aida, a female Doberman which was left with a serious scab problem with 2 veterinary reports, with a chip so we know who the owner is and we have reported him about a year and a half ago and nothing has happened, at this moment we did not even receive any information on the status of the case.
Xena, an English bulldog with chip and we reported it with the chip number in the police report, stating that the owner is from Cataluña and the only thing the court needs to do is to send a request to the Catalonian database to give them the name of the owner, and they don’t even bother to do so, and 4 days later the case is acquitted by the judge of the magistrate court nr 2 in Medina del Campo, and I ask myself what law this judge has applied to close the case without even bothering to find the name of the owner, or do judges get to choose which laws can be applied and which not? In that case maybe I can also choose which taxes to pay and which not. And we have heard of the dismissal of the case only by chance because we were not informed either, according to them because they don’t need to do that.
We have picked up and reported various cases more of dogs of all types and colours, I also remember the case of a pickup in Salamanca, the owner was from Salamanca, we send an email to REIAC and when they could not find the owner they put the dog in our name, which is illegal because you just cannot do it if the previous owner doesn’t actually renounce the ownership, we have some more that were picked up with chip and reported, but we are still awaiting the moment where any of the administrations informed us of how the case is going. Like I said in the beginning, we make laws but we are not bothered to apply them.
Therefore we have gotten in touch with a animal rights lawyer because we cannot condone these kind of actions, never mind by whom, nobody can just choose whether to apply a law or not, or you abide by all of them or you retract them, but this free interpretation is not possible in law. We will keep you informed if and when we are getting something done on this.
Kisses, hugs, bites and loving licks, Fermin

___________________________________________________________

Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org
Logiran
uraa
midi
**
Spol: Ženska
Sporočil: 2.874



« Odgovor #507 : petek, 25.10.2013 : 19:24:40 »

DOBRODELNI KOLEDAR HRTJI SVET 2014

Zato, ker društvo HRTJI SVET konkretno pomaga hrtom v stiski in jim išče odgovorne posvojitelje, se je tudi letos odločilo, da vam ponudi dobrodelni koledar posvojenih hrtov in podencov za leto 2014. Tako lahko tudi vi z nakupom koledarja konkretno pomagate hrtom, ki bodo nekoč zaživeli srečna življenja ravno v Sloveniji.



Društvo HRTJI SVET Slovenije je tudi letos povabilo k sodelovanju posvojitelje, ter njihove njihove posvojene hrte in podence, ki danes živijo svoja srečna življenja v Sloveniji z namenom, da skupaj storimo nekaj dobrega za hrte, ki v zavetiščih željno čakajo na svoje domove.

Tako je tudi letos nastal čisto pravi uradni dobrodelni hrtji koledar HRTJI SVET za leto 2014.

Koledar je že v procesu tiska, a ga je že možno naročiti na el. naslov društva: info@hrtjisvet.org, prav tako pa ga možno tudi osebno prevzeti v nekaterih trgovinah po Sloveniji, kar bomo sporočili naknadno.



Zakaj dobrodelni koledar in komu pomagamo?

Društvo HRTJI SVET Slovenije se trudi po svojih najboljših močeh pomagati odsluženim hrtom, pa tudi zavetišču in prostovoljcem na Irskem, od koder prihajajo naši hrtki v Slovenijo. Tako so donacije društvu nujno potrebne, če želimo zagotoviti še kakšen začasen dom hrtkom, ki morajo nujno zapustiti zavetišče, pa tudi za njihovo oskrbo, drage veterinarske preiskave, pa tudi zato, da plačamo in rešimo še kakšnega hrtka iz deponij smrti, kjer imajo ponavadi zgolj nekaj dni časa, da dobijo dom.

V tem trenutku so kar štirje hrtki ..., ki svoj dom še iščejo:

- Galgo Gizmo, ki je večino svojega življenja preživel na ulici, ko je njegov edini dobri človek in roka, ki ga je redno hranila - duhovnik iz manjše vasice v Španiji, bil premeščen v drugo mesto, je Gizmo ostal brez vsega in tako pristal v zavetišču. Več o Gizmotu na naši spletni strani: http://www.hrtjisvet.org/hs/gizmo-ex-tarzan/

- Galgo Azucar, ki se ga je človek očitno želel znebiti z topim udarcem po glavi, da je obležal na enem od polj blizu zavetišča Scooby Medina, kjer ga je prepustil usodi. A Azucar ni umrl, ta mali borec je preživel in v smrtni grozi pred človekom bil premeščen v zavetišče, kjer pa žal ni napredoval niti za milimeter, zato smo se ga odločili začasno namestiti pri nas v Sloveniji, kjer mali miško napreduje in danes že išče čisto svoj dom. Več o Azucarju na naši spletni strani: http://www.hrtjisvet.org/hs/galgo-azucar/

- Pa galgica Veronica, ki prihaja v Slovenijo prvega novembra. V zavetišču je življenje težko in v ogradi kjer je Veronica, so se ostali psi odločili, da jo bodo izločili, zato je Veronica tam potisnjena na sam rob, ne sme jesti, ne sme teči po travi ograde, ne sme spati z njimi na toplem ...Vse kar naredi je narobe in zato smo se odločili, da jo rešimo težkega zavetiščnega življenja, saj ta res neproblematična in ljubka galgica zasluži svojo priložnost. Tudi Veronica svoj dom še išče. Več o njej na naši spletni strani: http://www.hrtjisvet.org/hs/galgica-veronica/

- Tukaj je tudi mala galgina Marita, ki je v zavetišču že kar nekaj časa, a v nobenem primeru ni sprejeta s strani njenih pasemskih prijateljev. V vseh ogradah kamor so jo namestili, je bila tarča napadov in krdelnih rangiranj s strani ostalih galgov, zato se je sama vedno znašla na dnu. Marita je bila tako prevečkrat deležna tepeža drugih psov, v paniki in groznem pasjem joku je bežala pred njimi in iskala varno zavetje. Ni je izdal samo človek v njenem prejšnem življenju, žal so jo izdali tudi njeni pasji prijatelji. Menili smo, da bi lahko Mariti težko zavetiščno življenje streglo po življenju, zato smo se odločili, da ji pomagamo ponovno zaupati v ljudje in na sploh v življenje, zato tudi ona prihaja v Slovenijo prvega novembra in svoj dom še išče. Več o Mariti na naši spletni strani: http://www.hrtjisvet.org/hs/galgica-marita/

V teh dneh poteka tudi zbiranje namenskih donacij za reševanje enega ali morda celo dveh greyhoundov iz deponije smrti na Irskem, kjer imajo hrti ponavadi zgolj nekaj dni, da pride nekdo po njih, v nasprotnem primeru jih čaka zagotova smrt. S temi zbranimi sredstvi bomo lahko pomagali do boljšegaživljenja tema dvema, pa morda še kakšnemu grehoundu ali lurcherju več, zato vsaka vaša podpora veliko šteje in nam tudi veliko pomeni.

Ravo zaradi takšnih stvari so nam edini finančni vir, da lahko sploh pomagamo toliko hrtkom v stiski ravno vaše donacije. Vsaka vaša donacija nam veliko pomeni in brez vas in vaše podpore vse te lepe sanje za hrtke ne bi bile mogoče.
Eden od virov donacij je ravno koledar Hrtji svet, ki ga ravno s tem namenom vsako leto izdamo in ponudomo vam kot priložnost, da vas vsaj nekaj naših posvojenčkov razveseljuje vsak dan v letu.

V kolikor si želite koledar Hrtji svet za leto 2014 imeti tudi pri vas doma ali v vaši pisarni, ali pa ga enostavno podariti komu, nam prosimo pišite na info@hrtjisvet.org.

Hvala, ker vam ni vseeno za hrtke v stiski!

Ekipa društva Hrtji svet Slovenije.

Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org
Logiran
uraa
midi
**
Spol: Ženska
Sporočil: 2.874



« Odgovor #508 : ponedeljek, 28.10.2013 : 16:46:18 »

Hermana zlahka uvrstimo v prav posebne zgodbe. Take z groznim začetkom, veliko moči in napredka, a žal tudi tiste še vedno brez konca...





Herman je v zavetišče prispel že davnega marca in to v stanju podhranjenosti, ki nikogar ne more pustiti neprizadetega, saj pomeni nedoumljivo trpljenje uboge živali. Marsikateri sotrpin iz takratnega reševanja življenj iz resnično sramotnih razmer, ni več zmogel moči za nadaljevanje. Herman, pa čeprav med res najbolj prizadetimi, je dokazal, da so galgi res neverjetni borci. In jedel. In se krepil. In uspel!



Herman je danes postaven fant, na katerem le malenkostni estetski detalji še spominjajo na pretekle izkušnje in strahotno pomanjkanje dostojne oskrbe. Danes je Herman zadovoljen in zelo prijazen mladi galgin,star 3 leta, ki komaj čaka na vsak nov dan in vse lepo, kar bo še lahko doživel. Zaradi svojega prav posebnega pogleda (in izrazitih lobanjskih kosti) smo mu ljubkovalno nadeli vzdevek Škilko. Poseben, nežen, prijazen, nevsiljiv, vse to je naš Škilko.

Herman je z lastno voljo premagal vse dosedanje ovire v življenju in preživel. Žal pa kljub okrevanju ostaja v samoti in potrpežljivo čaka. Morda je njegov trebušček resda končno vsak dan poln, a tu so tudi druga hrepenenja. Pripadati, slediti, morda tudi ljudi naučiti, da je življenje vredno ogromno in da se je vedno vredno boriti naprej, za nov dan. A kaj, ko za Hermana še ni prišel srečni dan, še vedno ni bil izbran, še vedno njegove ognjevite oči niso segle do pravega srca.
Bo Herman končno le našel svoj dom, svoje mesto? Zaslužil si ga je desetkratno. Se strinjate?



NA VOLJO ZA POSVOJITEV ...

Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org
Logiran
čarka
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 3.288


WWW
« Odgovor #509 : ponedeljek, 28.10.2013 : 21:15:30 »

O, kristus, kako je tak velik okostnjak sploh lahko stal pokonci  Cry  huh

Amak, zdaj pa je pravi Dečko  ljubezen bravo
Logiran
Strani: 1 ... 29 30 31 32 33 [34] 35 36 37 38 39 ... 85   Gor
Natisni
mojpes.net  |  Kajin kotiček  |  zaščita živali in razno  |  Društva za zaščito živali  |  Tema: Društvo Hrtji svet Slovenije
Skoči na:  

domov | o psih | pasme | galerija | forum | zaščita živali | posvojite psa | piškotki | admin | splošni pogoji

2000-2023 Jana. Vse pravice pridržane.
Vsako kopiranje vsebin ali njihova uporaba v nasprotju s
splošnimi pogoji uporabe mojpes.neta je prepovedana.
Powered by SMF 1.1.20 | SMF © 2013, Simple Machines