V tem času, ko se nisem nič javljala je prišlo v našem življenju do ene velike spremembe, in sicer dobili smo novega družinskega člana: fantka Davida. Ježa je dojenčka zelo lepo sprejela, v kar pa nisem nikoli dvomila, saj je res en velik družinski pes. Že v času moje nosečnosti ga je (oziroma naju je
) čuvala in ni pustila, da bi se kakšen njej tuj človek, dotaknil mojega trebuščka oz. še rokovat se nisem smela z nikomer. Se je v trenutku postavila med mano in osebo, ki se me je želela dotaknit. Imela je tudi navado, da me je s tačko udarjala (po njenem mnenju božala
) po trebušku.
Prve dni, ko sem prišla z Davidom domov je bila vsa zmedena in ni vedela kaj točno naj počne.Je tekala po hiši sem in tja, malo ven, pa malo not, pa malo k Davidu, malo k meni...a smo tudi to prebrodli. Zelo rada se mota z gobčkom okoli njega, ga ovohava in po mojem komaj čaka, da ga bo lahko celega prešnofala, polizala in se z njim igrala (kar pa še ne bo ravno tako hitro).
Skratka vsi se navajamo na nove razmere (predvsem na nenehno pomanjkanje časa) in sama sem prav ponosna na to, da bo moj otrok odraščal skupaj z Ježo
Jana. Vse pravice pridržane.
