Domžalski tiger Ptiček alias Samo

[Laisha]

Veš, sem vedno mislila, da ima Kesi rjav trebušček, ker je preokrogla (če se prav spomnim je bil nekoč pikast). Samo, očitno sem se motila, glede na to, da praviš, da je Samo bolj majhen.

[Buška]

Lenča sem navadila tako, da sem odmontirala pokrov WC-ja z vratci, ga postavila na tla in mu spodaj skrila igračo. Ko je to osvojil, sem WC sestavila in ponovila vajo. Samo je imel težave z vstopanjem, zato sem mu vsakič, ko je začel postopati okoli WC-ja odprla vratca in jih počasi zaprla, ko se je ukvarjal s svojimi potrebami. Da je prilezel ven je potreboval kar nekaj časa, ampak mu je uspelo. Še vedno se malo namuči, ko poskuša vstopiti ampak je kar vztrajen. Upam, da vam uspe, držim pesti 

[Laisha]

Možno, možno... Ampak, ti imaš tudi tigra z rjavim trebuščkom

[Cats]

Zakaj pa sploh rabite vrata na wcjih? 

[Buška]

Hvala za čestitke in lepe želje Raspberry. Zakaj rabimo vrata? Zato, ker imamo drugače pred WC-jem večji kup peska kot v WC-ju  Očitno imamo po naključju dva zelo zagrizena kopača. Sporočam, da je trdnjava osvojena! Samo že cel dan spi na najvišjem ležišču na plezalu. Lenč se je vdal v usodo in zasedel računalniški stol, jaz pa čepim za mizo, ko tole tipkam 

[Raspberry]

Jah, pri nas je razlog pravzaprav enak kot pri Buški. Niki je navdušena rovokopačica in je pesek frčal tudi do dva metra iz WCja, ki ga je potem seveda tudi veselo raznosila naokoli  . Pa dobro, to bi še potrpeli, naj ima muca pač svoje veselje  . Problem je v tem, da se je tisti prah od peska tako obupno dvigoval naokoli, da je mojo boljšo polovico kar dušilo (WC je v dnevnem prostoru).

Seveda pa ne mislim vztrajati za vsako ceno. Če ne bo šlo, bomo pač ostali brez vratc in raje poskušali najti takšen pesek, ki se ne praši. Me je pa prejle res presenetila rita kosmata, ko sem zaslišala razkopavanje peska - se je očitno le uspela sama zbasat v WC  . En korak naprej torej smo, ampak se raje še ne veselim preveč, da si ne bo mala do naslednjič slučajno premislila.

[sanco1a]

Jaz sem samo pustila času cajt.
Pri nas se tudi še vedno cufata in norita, manj divje in grobo, kot sta se na začetku, potem pa gresta skupaj jesti v eno skledo in za lahko noč preližeta drug drugega. Samo če je bila na začetku pobudnica Šnapi, ki je svojega nasprotnika čakala skrita za ovinkom na polici in se mu vrgla na hrbet, ko je - nič hudega sluteč -  pricapljal mimo, se zdaj  njej ne ljubi več, njemu se je pa šele začelo dogajat. In jo prisili, da se  enkrat na dan fajn sklofata.
Pa kaj potem, midve s sestro sva se tudi ...

[oaza88]

tudi moj odrasel in ornkdesc mačkon se parkrat na dan spravi na malo porcelanasto (=krhko, da ne bo pomote) macico, ona cvilčka ko prašiček    in se ga otepa (in seveda uspešno otepe ), pa dirja pred njim (in potem se vrsta obrne ) - ma za mojo dušo je videt kar groba zadevšna.   Ampak ju (no...večinoma ) pustim, da se znajdeta, porangirata, zletata (tudi dlakam in šopkom njih pustim, da se poležejo po tleh in jih šele potem dislociram ).
Ka pa vem - mušnisi so taki in drugačni in če res ne gre na življenje in smrt, je vse skupaj najbrž kar normalno in za prežvet tudi za tiste na dveh nogah.