Mrko, a g aboš res dal nazaj?
Jasna - reciva takole: Iz Finske te obišče prijatelj in reče, tale tvoj Arki bi lahko dobil še Finski in Švedski Šampionat. Čeprav nisi ne vem kako mahnjena na šapionate, ker jih nekaj že ima in je morda vseeno to že dovolj, se najprej ne odločiš. kasneje opaziš, da je ta tvoj prijatelj edini, ki bi mu sploh zaupala svojega Arkija za 20 dni. Težko se odločiš, jokaš že ko samo pripravljaš reči za s seboj, nato sledi še hujša bolečina, o ga prijatelje dejansko naloživ avto, se odpeljete 500 km daleč do letališča, prespite tam še eno noč, ko ne zatisneš očesa "sploh". Zjiutrej zadnje lulanje in kakanje, zadnji sprehod in adijo. Solze tečejo v potokih. Tvoj Arki se lepo vključi v družino, dobi šampionat ... potem pa tvoj prijatelj sporoči, da bi ga kar obdržal ... ups
No pri nas je vseeno malo drugače. Paula je že tako in tako rekla, da če bi katerikoli njen pes šel kamorkoli je to izključno njena družina - torej bližnji sorodniki na Finskem (dve sestre ali mama) in brez razmišljanja bi ga dala tudi nama. Zdej pa še iz naše plati. Mi imamo preveč dela (vnučka, dva psa, dve veverice in potem še oba službo, ki se včasih vleče od zgodnjega jutra do trde noči. Prostih vikendov ni - no razen če plesna tekmovanja po celem svetu nekdo jemlje za prosti čas. Ko pa ni tekmovanja pa so priprave, dodatni trenngi, izobraževanlni seminarji ... in največja sreča je če je kdaj prosto pa skočimo na kakšno razstavo čeprav je tudi tukaj vedno še dolga ali kratka pot, ki je vedno napor. Seveda pa smo tu in tam (bolj redko) doma in takrat je pa še posebna akcija (gremo na dolge sprehode, včasih na sonce, kmalu pa spet tudi kaj na morje. Torej zaenkrat za drugega TT-ja ali tretjega pesjana pri hiši še ni pravi čas. Predvsem pa tudi zato, ker bomo počasi imeli tudi leglo
... zdej pa današnje slikce
MARKO
Jana. Vse pravice pridržane.
