mojpes.net
o psih pasme galerija forum zaščita živali posvojite psa

Dobrodošel/la, gost. Prosim prijavi ali registriraj se.
sobota, 20.04.2024 : 11:00:55

Prijava z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seanse.
* Domov Pomoč zemljevid po mojpesForumu Prijava Registracija
mojpes.net  |  o psih  |  vzgoja  |  Napadalnost  |  Tema: Napad in ugriz lastnega psa
Strani: 1 [2] 3 4 5 6 7 ... 19   Dol
Natisni
Avtor Tema: Napad in ugriz lastnega psa  (Prebrano 63019 krat)
0 članov in 1 gostov pregleduje to temo.
bak
novinec
*
Spol: Moški
Sporočil: 1



« Odgovor #15 : petek, 19.12.2003 : 11:04:47 »

Zelo pazljivo preberi kar ti je napisala KatjaD. Bo treba pokazat kdo je sef pri hisi!!! Ce se zrangiras kot alfa verjemi da bo pomagalo. Gre samo za to gdo bo koga. Ti njega ali on tebe. Ce bo on tebe bos imela velik velik problem. Vcasih je potrebno bit tudi malo nasilen....
Logiran
janchy
novinec
*
Spol: Ženska
Sporočil: 43


« Odgovor #16 : sobota, 20.12.2003 : 12:25:04 »

KatjaD ti je prav sistematično opisala, kaj moraš narediti, da boš ukrotila tvojega razbojnika. Jaz se popolnoma strinjam z njo.
Mojega zlatega prinašalca sem dobila nekje v petem razredu OŠ, pred njim še nisem imela psa in je bilo zame nasploh vse novo. Lahko bi rekla, da je bil rahlo dominanten samček, ki se je prav dobro zavedal svoje moči, še posebej pri drugih psih. Midva nisva nikoli imela težav s podrejanjem. Že od majhnega je bil navajen, da mu lahko hrano mirno odnesem, mu vzamem kost iz gobca... To mi je enkrat celo še kako prav prišlo, ko mu je neumna mimoidoča prinesla cel kup kurjih kosti. Takrat je bil še mladiček in lahko si mislite, da se mi je kuža skoraj zadavil.
Isto je bilo z žogicami, odejicami in vsem kar si je vzel za svoje. Ko sva se npr. igrala "vlečenje vrvi" je na koncu moral vedno on popustiti, ali pa ko sva šla na sprehod je on šel vedno zadnji skozi vrata. Parkrat se mi je zgodilo, da je prišel spat v mojo posteljo. Kaj hitro sem ugotovila, da me hoče iz postelje dobesedno izriniti Grin. Enkrat sem ga iskala po celem vrtu in hiši kuža pa mirno spal oz. smrčal na moji postelji Wink To so vse znaki, ki sprva zgledajo luškani, v resnici pa služijo kot opozorilo za vnaprej. Večkrat sem tudi šla v njegovo hišico, čeprav me je malo čudno gledal, češ kaj pa ti tu... Grin
Hočem ti povedati, da ne obupaj, bodi dosledna v svoji vzgoji in upoštevaj katjine nasvete. Prav tako ti ne priporočam, da kužka kaznuješ s časopisom ali čem podobnim, najboljša je ignoranca, ker si kuža nenazadnje želi tvoje družbe in ljubezni in bo to zanj primerna kazen. Drugače je pa tako, psi so odlični partnerji in prijatelji, so pa tudi mali koristolovčki, ki lahko stvari hitro obrnejo v svoj prid Wink
Želim ti veliko uspeha,
jana
Logiran
KatjaD
novinec
*
Spol: Ženska
Sporočil: 40



« Odgovor #17 : torek, 23.12.2003 : 14:56:12 »


Billy,
javi kaj, če s pesjanarjem napredujeta oziroma, če sta uspela rešit probleme.
Logiran
Leon
novinec
*
Sporočil: 11


« Odgovor #18 : nedelja, 28.12.2003 : 12:05:57 »

Očitno je,da psu prepuščaš vodilno vlogo v vajinem tandemu,ter da si preveč počlovečila odnose z njim.
Ker sama ne boš kos temu problemu,ti predlagam,da si poiščeš strokovno pomoč.Zadeva ni tako preprosta,kot se vidi na prvi pogled.Kuža se bo osvojenemu rangu zelo nerad odpovedal in bo storil vse,da ga obrži.Pa ne čakaj predolgo in nikar ne delaj preizkuse raznih teorij na njemu.Za odpravo te motnje se obrni na slovenskega behaviorista,Metoda Mikuž Bračkovič.Dobiš jo na naslovu kluba za tibetanske pasme.
Logiran
nikar
novinec
*
Spol: Ženska
Sporočil: 38


« Odgovor #19 : sobota, 21.02.2004 : 08:40:58 »

Oj!

Moja težava je malo drugačna. Pes je star že dve leti in še kar uboga. Imam pa težavo pri ukazu spusti. Če ima v gobčku kost je ne spusti, prav tako pa ne svojih igrač.Če mu hočem vzeti s silo odmika glavo in renči.
Ko je bil manjši je stvar spustil, sedaj pa nič več.
Ali ga sploh še lahko navadim, da bo na moj ukaz spustil določeno stvar.

LP
Nikar Huh
Logiran
Kiki
še malo sramežljiv
**
Spol: Ženska
Sporočil: 81


« Odgovor #20 : sobota, 21.02.2004 : 09:06:42 »

Jaz sem svojo NO navadila spuscanja tako, da sem v drugi roki ponudila drugo igracko itd. (Vedno je bolj zanimiva tista, ki je se nimas). Potem pa vedno izdatno pohvaliti, vcasih dati spet nazaj itd.

Resda sem to delala, ko je bila majhna, ampak s potrpezljivostjo se to postopno gotovo lahko doseze tudi pozneje.

Predvsem pa: nikoli jemati na silo. To bo jemal kot merjenje moci (kdo je pa zdaj mocnejsi, si pa videl(a) .) Mi se s psi, zlasti vecjimi, po moci ne moremo meriti. Lahko ga obvladas le s pametjo in vzgojo. Prijazno prigovarjaj in ce spusti, intenzivno pohvali in nagradi. Scasoma samo se pohvali in le vmes dodaj kaksen priboljsek.

Meni moja psicka spusti tudi najslastnejsi zalogaj iz gobcka, ce ji recem. Prav tako to pride zelo prav, ce zagrabi kaksno packarijo na cesti, s katero bi se, ce me ne bi ubogala in bi jo pojedla, lahko morda zastrupila...

Zdaj imam novega kuzka, mesancka, in ceprav je najdencek in star ze eno leto, ta tehnika tudi pri njem ze daje rezultate.

Traja nekaj casa, a sem prepricana, da se obrestuje, ce si ta cas vzames.
Logiran
Drejči
midi
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.862



« Odgovor #21 : sobota, 21.02.2004 : 18:48:48 »

Predvidevam, da ste kot mladiču jemali stvari iz gobčka in redkokdaj ali pa nikoli vrnili.

Najboljša varianta je predmet vzeti, se poigrati s tem predmetom in vrniti (seveda, če ne gre za kakšno svinjarijo).

Moji psi tudi renčijo, vendar je to povabilo h igri, ker mi ob tem rinejo predmet v roko in  na vse pretege majaho z repom. To pa zato, ker sem jim predmete vedno jemala iz gobca, nakar je ta predmet postal igrača. Na koncu igre pa sem ga pustila psu, ker me predmet "ni več zanimal".

Drugače pa - že toliko krat napisano na tem forumu - šef moraš biti ti in ne pes. Če pes grozeče ali opozorilno renči nate, potem hoče biti šef on oziroma je že. In to je nedopustno. Torej, je merjenje moči skoraj neizbežno (oprosti Kiki, se ne strinjam s tvojo trditvijo).
Z milimi prošnjami in moledovanjem, ne boš prišla nikamor, samo v očeh psa boš padla rang nižje.
Seveda s tem ne mislim, da je treba psa tepsti. Nikakor!

Enostavno ga primeš čez nosni greben in stisneš malce močneje dokler ne spusti. Potem pa naj ta predmet postane predmet igre s tvojim psom. Po nekaj minutah mu predmet velikodušno prepustiš.

Kuža naj se navadi, da mora predmet najprej "prevohati" in pregledati šef in šele, ko tebi predmet "postane nezanimiv", ga prepustiš psu.
Nagrada zanj, v tem primeru, je igra in vrnjen predmet.

Tako nekako je urejen med mojima dvema psoma. Glavni (starejši) ima plečne cca. 52 cm in 14 kg, mlajši (podrejeni) pa cca. 75 cm in 35 kg. Glede na te karakteristike, bi šef moral biti mlajši, pa ni tako.
Če ima mlajši v gobcu nekaj, kar je starejšemu zanimivo, ta samo stopi zraven, rahlo zarenči in mlajši  takoj spusti predmet. Nazaj ga dobi takrat, ko se starejši naveliča.
Naj povdarim, da pretepov med njima ni.

Tako pač je v pasjem svetu.

In nekako mi ne gre v glavo, ko nekateri širijo veliko znanost o pedagoškem pristopu pri vzgoji psov.
Če se malce poglobiš v odnose med samimi psi, potem ni treba izumljati tople vode glede vzgoje.

No, Nikar tale zadnji odstavek se ne nanaša nate ali kogarkoli osebno, temveč samo pripomba na splošni trend, ki mu zadnje čase sledim.
Logiran

Moj cilj v zivljenju je...
...biti enako dobra, kot moji psi mislijo, da sem.

Nekateri pravijo, da sem pasja. Prav imajo.
LIZA
midi
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.939


« Odgovor #22 : sobota, 21.02.2004 : 23:02:09 »

Billy,takle problem smo pri moji babici reševali takole:vsakič,ko je kuža ugriznil koga,pa naj je bila to babica ali muca ga je dedek prijel za vratno gubo,malo potresel in to je bilo to.Nato se je nadaljevalo podobno kot pri tebi.Kužka so začeli kaznovati tako,da so ga zapirali v prostor,kjer ni bilo nikogar in ni mogel slišat glasov svojih ljudi,hkrati so poskrbeli,da kuža ni ničesar mogel uničit.Kužka so puščali na začetku tudi po dve uri samega.Ko so ga spet vzeli k sebi je bil zelo vesel,ponavadi so mu takrat dali tudi obrok.In kuža je počasi dojel,da če bo ugriznil,bo sam.Samo so pa menjavali prostore,kamor so ga zapirali,včasih tud v pesjak,kjer je bil drugače zelo redko in pa predvsem so menjavali čas kaznovanja,sicer bi kuža vedel,da ga bodo tako ali tako vzeli ven.Je tole trajalo kar nekaj časa,ampak je pomagalo.
Nevem,morda bo tudi tebi,vsekakor pa veliko sreče!
Logiran
nikar
novinec
*
Spol: Ženska
Sporočil: 38


« Odgovor #23 : nedelja, 22.02.2004 : 07:47:02 »

Drejči in Kiki!

Hvala za nasvet. Včeraj sem poskusila s Kikinim, pa je delovalo. Spustil je žogo, v zameno pa dobil drugo oz. isto žogo.
Bomo videli kako se bo obneslo pri kosteh. Smiley

Hvala še enkrat
Logiran
Kiki
še malo sramežljiv
**
Spol: Ženska
Sporočil: 81


« Odgovor #24 : nedelja, 22.02.2004 : 12:38:23 »

Nikar,

hvala za povratno informacijo. Pri meni je super delovalo. Nekaj casa (mesec ali dva) sem morala nositi, ko smo sli na sprehod, s sabo vedno dve zogici, dve palcki itd. in psicka je kmalu ze tako dobro vedela, kaj je treba narediti, da je predmet iz gobcka spustila ze takoj, ko sem jaz prijela v roko drugi predmet. To je postalo del igre in najinega sporazumevanja.

Pomembno pa je, da psu pri tem vedno govori: "Spusti," zato da poveze dejanje s to besedo. Potem tudi vedno pohvali.  Na koncu pa bo zadoscalo ze samo ce reces "spusti".


Drejci,

se vedno menim, da je merjenje moci nepriporocljivo, celo nevarno. Govorim namrec o merjenju fizicnih moci. Lastniku psa, cigar pes renci nanj, ko mu ta hoce kaj vzeti, nikakor ne bi svetovala, naj ga skusa fizicno nadvladati, pa na katerokoli nacin ze.

Tudi ne bi (in nisem!) nikomur svetovala, naj svojega psa milo prosi ali ga moleduje. Treba je parkrat reci in ce se pes ne odzove, oditi stran in pokazati, da te ne zanima vec. Potem bo hitro sam prisel. Ce pa reces 'spusti' dvajsetkrat se bo naucil samo to, da je 'spusti' tista vaja, ko lastnik 20x rece to besedo, njemu pa se vedno ni treba ubogati.

Sicer si pa tudi sam pokazal, da merjenje fizicnih moci ni potrebno. Tvoj manjsi pes obvladuje vecjega, ceprav se nista nikoli stepla. Torej gre tudi brez tega (in brez stiskanja za nos).

Lep pozdrav

Kiki
Logiran
Drejči
midi
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.862



« Odgovor #25 : nedelja, 22.02.2004 : 22:13:54 »

Ne mislim kontrirat novodobni vzgoji, a kljub vsemu mi določene stvari ne gredo skupaj.

Ko sem vstopala v čarobni svet kinologije, so me, glede kaznovanja psa, stari kinološki mački naučili sledeče:
Kazen mora biti takojšnja, za psa neprijetna (s tem ne mislim pretepanja), predvsem pa KRATKA in učinkovita. Ob vsem tem moramo psu pokazati, kaj pravzaprav hočemo od njega.  Pri vsaki kazni pa mora biti kanček ali pa velika mera dokazovanja, da si ti alfa.
Ko pravilno izpolni naš ukaz, ga izdatno pohvalimo in nagradimo. Pohvala mora biti iskrena, ker pes čuti izključno naše pravo razpoloženje, ne pa tudi priložnostnih mask, ki si jih tako radi nadenemo za ljudi okoli sebe.
Tako nekako na kratko, da se ne spuščam v podrobnosti, ki jih je veliko.
Tega se še danes držim, ker deluje.

Največji problem pri kazni je ta, da veliko ljudi ne ve, kdaj kaznovati in kako. Za razrešitev tega problema obstajajo pasje šole, čeprav nekateri nimajo dobrega mnenja o njej. Vendar sem prepričana, da je to še vedno boljša rešitev, kot pa teoretiziranje in začetniško prakticiranje.

Zdaj pa k temu, kar mi ne gre skupaj.

Zadnje čase vedno večkrat berem:

- da se psa zapira v drug prostor  (osamitev) Huh
Ali ni bolje psa kaznovati na zgoraj omenjeni ali podoben način, ker hitro dojame in je ponavadi zadeva urejena v nekaj dneh (mogoče malo dlje, nikakor pa ne mesec do dva, kot sem brala, da pri zapiranju v drug prostor, traja), kot pa ga pedagoško zapirati v drug prostor - v smislu: zdaj pa dobro premisli, kaj si ušpičil ali ne maram te.
Moje mnenje je, da je ta način (zapiranje) za psa, ki je zelo družabno bitje, izredno stresen in nepravilen.

- če pes renči nate, ga ignoriraš oziroma odideš od njega
halooo, pa saj to je namen njegovega renčanja - pojdi stran, to je moje ali ne bom. Ko doseže svoje, bo seveda spet pritacal za tabo in to zelo dobro razpoložen, saj je zmagal.
Mojim psom dopuščam veliko in so pravi razvajeni razvajenci. A renčanje name je nekaj    kar naredi samo enkrat in nikoli več!
Mogoče si ignoriranje in odhod lahko privoščiš pri majhni pasmi oziroma neproblematični pasmi (nimam teh izkušenj), če pa nate renči kuvaš ali mastino pa tudi cirneco (moja izkušnja), ti je lahko jasno, da naslednjič ne bo ostalo samo pri renčanju. No, pa smo prišli do merjenja moči.
Torej? Psu prepustiti vodstvo, ker se ne smemo spuščati v fizično merjenje moči? O.K. ne spuščaš se v merjenje. Na koncu te bo tak pes sam pripravil do tega.
To sem izkusila sama (na začetku kinološke poti), ker sem bila prepričana, da bo ostalo pri renčanju in da ga bom na lep način odvadila te "grde razvade".


- psa ne smeš prijeti za vratno gubo in ga rahlo stisniti, ker v pasjem jeziku to pomeni: ubil te bom
no ja, če je to res, potem je treba pasjim materam povedati, da uporabljajo napačen način kaznovanja svojih mladičev

To je samo ščepec primerov.

Nekako mi smrdijo na počlovečeno vzgojo. Vse lepo in prav, da psa vzgajaš na lep in kultiviran način. A pes je pes in bo to tudi ostal, z vsemi svojimi nagoni in načinom obnašanja vred.

Za konec pa samo še tole.
Nikoli ne razmišljaj ali bi psa pocrkljal ali ne, to enostavno moraš narediti, ker nežnosti ni nikoli prevec, glede kazni pa pošteno premisli, da se ne bo nekega dne obrnila proti tebi.

Pa brez zamere, če sem slučajno komu stopila na žulj. To ni bil moj namen.
Logiran

Moj cilj v zivljenju je...
...biti enako dobra, kot moji psi mislijo, da sem.

Nekateri pravijo, da sem pasja. Prav imajo.
Medo
novinec
*
Sporočil: 9


« Odgovor #26 : torek, 24.02.2004 : 11:00:03 »

Tudi moj Medo je grizel ampak jaz ga ignoriram in opažam, da ne grize več tako močno in pogosto kot prej, moraš vztrajati in nič pustiti, ker se takoj razvadi in grdo moraš gledati naravnost v oči. To mojega psa kar prilepi na tla ko rečem sedi, star je sedem tednov in je komaj en teden moj. Gazda sem jaz ! In ne pustim mu v dnevno dokler se ne bo naučil biti primiru nekaj časa na istem mestu !

LP!
Logiran
flufi
rad pišem
****
Spol: Ženska
Sporočil: 292


« Odgovor #27 : sobota, 28.02.2004 : 23:24:20 »

Ne mislim kontrirat novodobni vzgoji, a kljub vsemu mi določene stvari ne gredo skupaj.

Ko sem vstopala v čarobni svet kinologije, so me, glede kaznovanja psa, stari kinološki mački naučili sledeče:
Kazen mora biti takojšnja, za psa neprijetna (s tem ne mislim pretepanja), predvsem pa KRATKA in učinkovita. Ob vsem tem moramo psu pokazati, kaj pravzaprav hočemo od njega.  Pri vsaki kazni pa mora biti kanček ali pa velika mera dokazovanja, da si ti alfa...
Tako nekako na kratko, da se ne spuščam v podrobnosti, ki jih je veliko.
Tega se še danes držim, ker deluje.

Največji problem pri kazni je ta, da veliko ljudi ne ve, kdaj kaznovati in kako. Za razrešitev tega problema obstajajo pasje šole, čeprav nekateri nimajo dobrega mnenja o njej. Vendar sem prepričana, da je to še vedno boljša rešitev, kot pa teoretiziranje in začetniško prakticiranje.

Kako krasen je bil za pse tisti dan, na katerega sta se rodila Ian Dunbar in Karen Pryor !!  Roll Eyes

- psa ne smeš prijeti za vratno gubo in ga rahlo stisniti, ker v pasjem jeziku to pomeni: ubil te bom
no ja, če je to res, potem je treba pasjim materam povedati, da uporabljajo napačen način kaznovanja svojih mladičev...

Drejči, pokaži mi psico, ki to počne in TAKOJ sedem v avto in pridem pogledat !  sram Lips Sealed
Oziroma rada bi videla to posneto npr. z digitalnim fotoaparatom ali kamero. Mogoče pa ima kateri od kinoloških mačkov že posneto.
Logiran
Drejči
midi
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.862



« Odgovor #28 : nedelja, 29.02.2004 : 10:26:30 »

Flufi,

Ni mi bilo treba daleč iskati kakšen strokoven članek, da malce podprem svoje trditve (da ne bom izpadla kot iznajditeljica tople vode in zagovornica predpotopnih vzgojnih prijemov), saj je kar tu na mojpes.net http://www.mojpes.net/modules/news/article.php?storyid=8
pa ga preberi, če ga morda še nisi.

Članek je bil objavljen v Hunde revue.

Samo toliko, v odgovor na tvoj popolnoma nepotreben sarkazem.
Logiran

Moj cilj v zivljenju je...
...biti enako dobra, kot moji psi mislijo, da sem.

Nekateri pravijo, da sem pasja. Prav imajo.
Nanook
midi
***
Spol: Ženska
Sporočil: 7.399


NS Lama Tari


WWW
« Odgovor #29 : nedelja, 29.02.2004 : 12:20:22 »

Citat
Kako krasen je bil za pse tisti dan, na katerega sta se rodila Ian Dunbar in Karen Pryor !!  

Amen.  Grin Grin Wink

Toplo priporocam branje naslednjih clankov:

Why Can't a Dog Be More Like a Dog? Tale je sploh fantasticen, vsakic me spravi v smeh, ko si predstavljam lastnike, ki letajo po poligonu z mrtvim zajcem v ustih ter markirajo po grmovju.  Grin Grin Grin Ersatz wolfiness.  Grin Grin Grin

The Macho myth

Social hierarchies
Logiran

"The good thing about science is that it's true whether or not you believe in it." -Neil deGrasse Tyson
Strani: 1 [2] 3 4 5 6 7 ... 19   Gor
Natisni
mojpes.net  |  o psih  |  vzgoja  |  Napadalnost  |  Tema: Napad in ugriz lastnega psa
Skoči na:  

domov | o psih | pasme | galerija | forum | zaščita živali | posvojite psa | piškotki | admin | splošni pogoji

2000-2023 Jana. Vse pravice pridržane.
Vsako kopiranje vsebin ali njihova uporaba v nasprotju s
splošnimi pogoji uporabe mojpes.neta je prepovedana.
Powered by SMF 1.1.20 | SMF © 2013, Simple Machines