Obnašanje po sterilizaciji

[ren]

Tudi jaz ti svetujem,da greš zjutraj po ovratnik. Če se bo vse lepo celilo, bo čez par dni kot da ni nič bilo. Mirno noč vama želim.

[ajčka]

Hvala za vse nasvete.
Noč je minila kar mirno brez ovratnika. Si je pa vse prelizala in očistila vso barvo dol. Upam, da ne bo nič narobe, ker izgleda rana kar ok. Ni mokra, šivi so lepo vidni. 
Ovratnik sem si sposodila od sosede in ji ga poskušala nataknit. Pokazala je zobe, me hotela šavsnit, vendar sem ji ga vseeno montirala. Ustrašila sem se, ker se je kar naprezala pri obrambi, da se preveč martra zaradi šivov. Ker je tako žalostno in milo gledala sem ji ga snela.
Mislim si, da če si bo slučajno zaželela grist, ji ga takoj dam gor.
Jo pa imamo na očeh...

Delam narobe in bi morala imeti ovratnik gor tudi, če si samo občasno mal poliže... mislim, da niti ne šivov, ampak bolj okolico?!

[Lesa]

Moja psička tudi naskakuje mene, mojega brata, našega drugega psa...ampak ni ŠE sterilizirana. Naš drugi kuža je kastriran in lahko rečem, da se je spremenil po kastraciji. Je zelo miren postal in poslušen. Ampak se je zgodilo tudi, da  je po kastraciji 2x naskočil našo psičko.

[v.i.]

Ja pusti ji ga gor, saj se bo navadila. Jaz sem psu dala ovratnik gor, ko me ni bilo zraven...sam ga ni motilo, ko sem mu ga dajala gor...mpak če nočeš ponavljati, potem ga nej ima pa skoz gor

[majas]

ajčka, ne toliko komplicirat. Psica čuti, kako zelo se ti smili, ker mora imet ovratnik gor. Delaj se, da je ovratnik super in da je vse skupaj prav žur.

Mi smo jih že kar nekaj imeli po sterilizaciji in manj kot kompliciraš, lažje je.

Moj mali je tudi protestiral glede ovratnika, pa sva toliko časa driblala, da niti pomislil ni več, da bi žnabeljček zavihal (kaj šele ugriznil). Vaja dela mojstra.

Vztrajno, odločno, pa bosta zmagali!

Lp, Maja

[ajčka]

Vem, da že mal kompliciram - prvi pes, prej vedno muce. Z njimi nisem imela nikoli nič problemov (razen izdiranja zob, izpahnjenega kolka, par manjših poškodb ...) . Sedaj nam pa ta pes diktira življenje. Kot bi imeli še enega otroka.
Danes je že boljša, želela je noret po vrtu - prepoved in nazaj v hišo. Ker je cvilila pred oknom, ker je hotela ven, sem ji dala roleto dol do konca. Pa je šla spat. Hahaha.
Ponoči je imela ovratnik gor, dopoldan sem ji ga dala dol. Čez dan brez, vmes se je mal lizala po rani, vendar zgleda ok.
Zdaj zvečer pa sva ji z možem montirala nazaj... plus grizenje, renčanje, upiranje. Uspela sem na pol, zbežala je pod mizo. Ko je prišla ven (30 minut) pa sem ji ga zapela do konca (sem jo presenetila od zadaj).  ::)Ker ni zarenčala sem jo fulll pohvalila in pocartala. Priznam, da se njenega šavsanja kar bojim in takoj umaknem roko. To sprejema kot zmago. VEM. Vendar to naredim čisto avtomatsko. 

Včasih mi še renči pri hrani (otrokom sploh). Večkrat ji vzamemo in damo nazaj, vmes pomešamo z roko po posodi (tudi otroci). Včasih pusti, večkrat se pa jezi.
Tak majhen pes, pa taka trma...

[Yo]

Namontiraj ji "luster" brez pardona! Pri vsem ostalem enako. A renči, ko daš hrano? Hja... Vzpostavi red. Nima kaj renčat in se delat frajerko. Kdo je delal, da je kupil hrano? Ti ali pes? Jaz delam po tem principu. Pokaže zobe. Fajn. Ni hrane sploh! Hkrati "izpuhtijo" ostale ugodnosti: ležanje na kavču, (pri nas) spremljanje mene v kuhinjo, igra... Ja, gledajo z žalostnimi očmi in čakajo, da boš popustila... Pol pa zaštekajo.