Neubogljiv mladič

[Samoyed lover]

1. glede skakanja. Kadar hoče skočiti v DRUGE ljudi, ga ŽE PREDEN, skoči v ljudi, ga cukni nazaj. Pomembno je, da to storiš že preden skoči, kajti ko skoči je že prepozno. Tace mora imeti še na tleh, kajti če ima dve gor ali eno, je že dosegel svoje. Kadar želi skočiti v tebe-> Ko prideš do vaših vrat, ne pridi tako dolgo noter k psu, dokler se ne bo umiril. Ko se umiri pridi not in ga pohvali.

2. Ko te vgrizne, ga primi okrog gobca in ga drži tako dolgo dokler ne zacvili. Zacviliti NE SME od bolečine, temveč od tega, ker se ne more osvoboditi. Tako mame psice kaznujejo svoje mladiče. Ko se umiri ga pohvali.


3. Odvetovala bi "udrihanje" po psu prav tako kričanje. Raje mu z pozitivno motivacijo pokaži kar je prav in kaj ne. Kadar ti pobegne, preprosto začni teči v drugo smer ali se mu skrij za drevo. Ko bo prišel vklikni " priiiiiideeen" (POVDARI i), ter daj nagrado.



Vso srečo!

[fižolova župca]

Zdejle bom oddala too much dolg post, pomoje najdaljši do sedaj (sem imela nekatere dele že od neke druge prilike spisane na srečo) . Kar ni se nehalo, ko sem pisala... Predvidevam, da tegale ne bo bral nihče razen tebe, pa je vseeno vredno, če se boš potrudila in skušala kaj tudi v praksi spremenit. Res ti skupaj z ostalimi tudi jaz najprej svetujem, da obiščeš šolo. Vsega se takole ne da izvedet. Pa teorija je eno, praksa drugo. Poleg tega preberi čim več literature o pozitivnem šolanju psa. Pojdite skupaj vsi domači vsaj na nekaj uvodnih privat ur, kjer vas bodo poučili o osnovni teoriji.

Torej:
Nehaj psa tepst. Pravilo št. 1. Lahko te bo celo ubogal, a ga boš zlomila. Bedno je gledat 'ubogljivega' psa z repom med nogami, ušesi zasukanimi nazaj in prestrašenim pogledom izpod čela. Zakaj imaš že psa in ne recimo plišaste igračke? Ker si bila prepričana, da vama bo skupaj LUŠTNO. Skupaj - torej obema. In če te pes iz strahu 'uboga', je njemu preklemano ne-luštno. In posledično tudi tebi. Torej... Raje med pregrobo igro malo preusmerjaj, če gre predaleč pa prekini igro in spokaj psa na hitro domov (na njegov prostor, v pesjak itd.). Trenutnoo je kot malo podivjan pubertetnik in njegovih presežkov energije ti absolutno ni treba prenašat v smislu modric - poskrbi, da bo zlaufan (kolo, rolerji, dolgi sprehodi), če nori kljub temu, pa prekini in psa umiri (pesjak, prtljažnik avta, njegov prostor v hiši, ga za minutko privežeš, da se skulira).

Drugič - ne govori mu 'prostor', sem itd. kadar vidiš, da ima polno rit pasjih muh, ker te ne bo poslušal. Poleg tega se bo zgodilo nekaj odločilnega. Ugotovil bo, da poleg opcije 'poslušaj', obstaja tudi varjanta 'ne poslušaj', ki si jo glede na razpoloženje lahko izbere. Morda sledi sicer dve po riti ali celo kaj hujšega, ampak če je dovolj zanimivo, se tudi to splača potrpet. Kako učit, da pes tvoj 'ukaz' dojame kot nekaj, kar nujno mora izponit? Recimo 'sedi'. Takole - 'ukaz' izgovoriš samo, kadar:
- je dovolj zlaufan (ne zmatran, ker spet ne bo delal), da ne bo trapal po svoje
- ko ukaz celo že sam od sebe izvršuje (slučajno ravno takrat daje rit dol)
- ko je dovolj motiviran z igračko, hrano itd., da se mu to absolutno splača
- ni pes zaposlen z nečim, kar ga motivira bistveno bolj od nas, zaradi česar nas sploh ne sliši (tek za mačko, recimo)
Na ta način dosežeš, da pes ne prekrši ukaza, kar bi mu spet potrjevalo idejo 'ukaza lahko tudi ne izvršim'. Psu tako raste samozavest, ker se število pozitivno izvršenih ukazov zviša in se počuti uspešnega, vedno raje dela, ker se ima pri tem luštno in delo ni moreče (kot je, če ga za kazen recimo stresaš ali se zdiraš nanj). Pomembno (tu se dela ogromno napako) - nehaš, še preden se utrudi, preden mu postane dolgčas, preden mu priboljški postanejo nezanimivi. Takrat, ko bi on še delal (ker delo prinaša nagrado), ga osamiš, daš na prostor, v pesjak, prtljažnik ali preprosto prekineš igro. Ti si tista, ki določaš koliko časa, to je bistveno tudi za avtoriteto.

Za psom torej NE tekaš in vpiješ 'fujfujfuj' ali 'sem Fifi!', ker nima nikakršnega razloga, da pride k tebi. V trenutku, ko bi se te odločil ubogat, bi se zanj a.) zabava s kurjo taco končala (vedel je, da mu jo boš vzela), b.) bi jih dobil ali vsaj slišal c.) bi ga zapovrh še pripela in mu odvzela svobodo. Zakaj bi torej spustil? 'Fuj' torej vadiš doma, ko ima v gobcu nekaj na pol zanimivega, do česar mu ni preveč, ti pa imaš za nagrado nekje v bližini skrito recimo pečeno hrenovko (nagrade ne sme videt, sicer ne bo delal, ko je ne bo). Vedno nagradiš (nagrada je lahko tudi božanje, igrača, na katero je nor), nagradit je potrebno v par sekundah, sicer pes ne naredi povezave med dogodkoma (velja isto kot za kazen, časa imaš samo nekaj sekund). S tem ustvariš zaupanje, on 'fuj' izvaja kot neke vrste trikec, ob katerem mu ni psihično prav nič naporno. To je super popotnica za trenutke, ko bo res moral spustit.

Ampak pazi (tu se spet stalno dela napake) - delo na priboljške ne pomeni, da ga kupuješ z njimi, mu jih dobesedno tlačiš v usta, tekaš za njim ali mu mahaš z njimi pred nosom in ga 'prosiš', naj ga le vzame in se te usmili. Včasih pride zaradi tega tako daleč, da pes (ki ve, da ga skušaš kupiti in da je on v bistvu tisti, ki kontrolira situacijo) še tako dober priboljšek enostavno izpljune. S tem ti sporoča: 'ko te j*b*, jaz se mam rajši fajn, kot da žrem tvoje 'nagrade' in moram zato ubogat. V tem primeru je pes torej skalkuliral, kaj je boljše - pasji piškot ali kurja taca. In absolutno se bo odločil za slednjo. Torej (pomembno!!! ) - nisi ti tista, ki strašno hočeš, da on recimo na povelje 'glas' zalaja. On ne sme dobit občutka, da ti blazno hočeš, da te uboga. Reci mu - solit se pejt, ni ti treba ubogat, ampak če me boš zelo prosil (boš torej sodeloval, t.j. recimo zalajal) potem ti ga mogoče dam. Ne prosiš ga za izvedbo vaje in ga pri tem podkupuješ in se mu tudi ne zahvaljuješ s priboljškom. ON z izvedenim ukazom TEBE prosi, da se ga usmiliš in mu daš priboljšek.

Naprej - ne tekaj za njim, ampak tudi 'sem' vadi, ko že teče proti tebi. Kadar počne druge reči, te besede ne izgovarjaj, ker se bo navadil ne je poslušat. Torej - spet: 'sem' ukažeš samo, ko:
- ni toliko strapan od preveč energije, da ga zanima vse drugo in okrog njega ni sto novih, zanimivih motečih dejavnikov
- ukaz že izvršuje (sam od sebe že teče proti tebi). Tako mu beseda 'sem' zleze pod kožo in potem enostavno ne more drugače, kot da priteče k tebi
- je tako zmotiviran, da se mu to res splača (ne prosiš ga s priboljškom!! , ampak on tebe prosi z a priboljšek, za katerega že pokaže zanimanje, s tem ko res pride 'sem').
- ni že zaposlen z drugo zabavo, zaradi katere so se mu 'zamašila ušesa' (ko teče recimo za poštarjem, te dejansko ne sliši - takrat ga samo pobereš in odpelješ, ne kličeš stokrat 'sem' in 'ne', ker ne pomaga, samo škodi, ker mu postane sčasoma vseeno za ukaze).

Problem je tudi, da ti samo zahtevaš v ključni situaciji (recimo ptičja taca itd.), ne vadiš pa prej, ko bi bil pes neobremenjen s premočnimi mamljivimi zadevami. Ko ti bo brez problema dal štumf, ki ga je mimogrede pobral v stanovanju (recimo ker ti 'slučajno' ješ čokolado in ga z veseljem na tvoj veseli, sproščeni ukaz 'fuj' spusti in v zameno dobi nagrado), boš na pravi poti, da morda nekoč spusti tudi omamno smrdečo crkovino. Ko bo prišel 'sem', kadar ga bo čakala skleda hrane, kadar boš z njim delila kos štrudla in predvsem, kadar ga NIKOLI ne boš klegala, ko bo končno prišel, pa tudi če prepozno ali če je pred tem delal neumnosti (sicer poveže - če pridem, jih dobim, pa še vse mi vzamejo - torej raje ne pridem) - no, takrat boš na dobri poti, da bo nekoč prišel tudi, ko si bo želel početi kaj strašno zanimivega.

Naprej - s psom si SEDELA na travniku. Prva stvar, ki jo narediš je, da vstaneš. Ti si višja, si šef, s šefom se ne sme igrat na vse načine. Pri šefu nimaš dostopa do vseh njegovih delov telesa, ne smeš se jih dotikat, jih cufat itd. (tako je v krdelu). Obmiruješ, gledaš gor, ga ne j* pet posto. Naj nori kolikor hoče, ti si glavna in te njegove norčije ne zanimajo. Ne tlačiš ga dol z rokami, ker je to znak igre (tlačijo se mladiči). Roke imaš ob telesu, lahko v žepu, če te cufa zanje. Pes se sam od sebe počasi umiri, sčasoma se čas do umirjanja krajša. S tem mu tudi pomagaš, da se nauči brzdat, ne pa da trapa, potem jih pa revež še sliši, čeprav samo ne zna drugače. Če se nikakor ne umiri in te recimo na dvorišču ful grize za roke (verjemi, to je igra, ni napadalen, samo grob je, ker so pasje meje višje od človeških), ga v skrajni sili na brzino priveži (lahko ima dokler ga učiš osnov, pogosto eno mini vrvico gor, da ga lažje kontroliraš) in pejt stran, ven iz vidnega polja. Osamitev je bistveno hujša kazen od tepeža. Ko se umiri pridi nazaj. Ponovo vajo, ko te spet začne grizt (najprej - si čisto mirna, če se teženje stopnjuje, odločen in dolg 'neeee', če ni miru, priveži in odidi). Ne cukaj ga za kožo (tako psi morijo, primejo za kožo in stresejo, torej žrtvi zlomijo tilnik), ker mu res ni jasno, zakaj se on IGRA, ti pa ga hočeš resno poškodovat - bohve kaj si misli ob tem...
Gospod s pitbuli je verjento mislil prav to - ne da ga ti, ker je bil baraba in je bežal stran, s kračo pršuta privabiš nazaj (zvijača) in mu jo potem daš (pohvala za beg). Morda bo tokrat prišel, ima pa občutek, da sam kontrolira situacijo in se odloči, ali je krača dovolj slastna in velika, da se mu splača. Ne - ko že beži, ga ne loviš. Magari če požre svinjarijo (drugo je, kadar je res življenjsko ogrožujoče), se obrneš in greš, se mu skriješ. Obvezno vadi 'bežanje' in 'skrivanje' - bolj kot bo navezan nate, bolj kot bo vedel, da mora pazit, da mu ne uideš (ne da ti paziš, da ti šefe pes ne zbeži), bolj te bo tudi gledal, ti sledil in prihajal k tebi. Pravo ravnanje ob lumpariji - brez histerije greš, pobereš psa, če nimaš priboljška mu magari odpreš gobec in vzameš taco. Greš naprej, ne kompliciraš, kaznuješ, rjuješ nanj. Pes ni stoprocenten na odpoklic, sploh ne z obremenilnimi dejavniki ne - torej ni za pričakovat sodelovanja, dosežeš samo nasprotno. Bilo bi ti tudi v veliko pomoč, če bi bil pes na dolgem štriku, fleksiju itd., da ga v takem primeru ni treba lovit, ampak ga samo približaš s pomočjo vrvice. Spuščaš na začetku kontrolirano - med igro, ko je recimo vnet in veš, da bo ubogal, potem tako pripneš.

V splošnem je čisto fino, da je pes 'napaljen' nate. Šefovstvo boš lahko utrdila po korakih, vsak dan kaj dodaš in se vzpenjaš po lestvici. Problema ne bi smelo bit, pes je še mladič in nič ni zabetonirano. Osnove: ne spuščaš ga pred seboj v in iz prostorov (počasi odpiraj vrata, pojdi ti prva, ne da se on gužva vmes). Naj ima omejitve - na kavč samo na povabilo ali sploh ne. DOločene sobe so prepovedane. 'Ne' izgovarjaš samo enkrat, ukaze prav tako. Pes ni gluh in te je slišal. Večkratno ponavljanje je zanj neke vrste prošnja. Morda ponoviš v obliki 'grožnje' samo ime 'Fifiiiiii', glas naj bo globok, odločen in ne iii in oooo. Najprej zvadi vajo na domačem terenu, nato z motečimi dejavniki. Nagrajuj. Ko bo stoprocenten (šele takrat!) tudi ob prisotnosti motečih dejavnikov, od njega tudi zahtevaj. Če ga preobremeniš, ne bo sodeloval, potegnil se bo vase, vohljal, počel druge traparije in bo skratka odklopljen, ker mu bo pretežko ali prestresno (kar se zgodi tudi, če si izvajanje vaje dosegla na silo). Vadiš tudi prijetne reči (recimo kak trik, naprimer namesto da vadiš spusti na kosteh, ki jih obožuje, ga raje naučiš prijemat in spuščat perilo - naj ti ga zloži v stroj ). Take vaje so sproščujoče, povezujejo vaju, imata občutek, da sta tim, on zato raje sodeluje. Kljub temu stvari, ki jih obvlada od njega tudi zahtevaš. Po gostih recimo ne sme skakat, ker to pač ne gre. Tepiha tudi ne sme trgat in bezljat po bajti kot kak teliček tudi ne. Opozoriš (enkrat), nato kaznuješ (ne fizično!!), ampak z osamitvijo.

Vse prijetne stvari naj si ali zasluži (naj nekaj izvede, magari en 'sedi', pa malo menjaj, da se bo moral trudit) ali pa naj se zgodijo na tvojo pobudo (sprehod, božanje...). Pozitivna motivacija ne pomeni, da ga prosiš za izvajanje vaje in splošno uboganje. Lahko si pozitiven in 'trd' hkrati. Recimo: božaš, ko ga pokličeš 'sem' in dobi dozo čohanja. Ne božaš, ko se gospod pes spomni in te izsiljuje (ti po možnopsti pleza v naročje, te grize, taca po tebi), ne božaš tako, da se valjata po tleh, ampak si ti više nad njim. Božaš kot sprostitev po več pravilno izvedenih vajah. Ti si tista, ki božanje zaključi, naj te ne cigani za še in teži. Danes imaš mogoče čas, že jutri pa te bo njegovo sitnarjenje strašno živciralo. Poleg tega z njim tudi ohranja kontrolo on, namesto da bi jo ti. Potem - ne hruliš ga za vsako figo (navadi se ukaze izgovarjat potiho, naj bo on tisti, ki ti mora prisluhnit, ne da mu gospodu po desetkrat na glas serviraš svoje želje), ga pa fejst glasno nadereš, če počne hude traparije in ve, da se tega ne sme (pomembno, da res ve). Ampak ne čez uro, ampak izključno, če ga dobiš pri dejanju samem.
Poskrbi, da bo prestopkov v dobi odraščanja čim manj, da se ne bosta ves čas nekaj prepirala. Odstranjuj prilike, kjer se lahko zahakljata. Če recimo vedno hoče pojesti nekaj iz kupa smeti, mimo katerih hodita, ne hodita več tam, ker so še prevelika skušnjava. To preizkusita šele, ko bo krasno delal poleg in znal recimo spustiti. Prepogosto prepiranje zvodeni pomen graje. Naj raje raste v pozitivnega kužata, ki zna stvari delat prav. 

Madonca, skoraj sem knjigo napisala
Obvezno se vpiši v šolo, res... Plus obvezno preberi čimveč novejše! literature plus vse o vzgoji s tega foruma. Pa še enkrat ti svetujem par svetovalnih ur za celo družino. Ne boste bankrotirali, včasih je že v treh urcah jasno, kaj se dela narobe in kaj prav. Potem sledi samo še resen dogovor družine in to je to.

[Majal.]

Lep pozdravček vsem skupaj in naj se vam najprej zahvalim, da si sploh vzamete čas zame in odpisujete takšne krasne poste ! Hvala v mojem in Jerryjevem imenu

Sem ravnokar prišla iz jutranjega sprehoda in bilo je super. Šla sva brez povodca (ker smo ga izgubili!! )v našo gmajnico, s sabo pa sem vzela posebne nove priboljške. Sva malo nevede trenirala odpoklic Vedno, ko ga je kaj preveč zamotilo sem šla mimo njega in se potem čez kakšnih pet metrov začlela "spraševat" kje je Jerry in klicati ter gledati v nebo: Jerryyyy, kje siiii ? Jerryyy? No in pes je vedno prišel k meni, češ - tukaj sem, poglej me. Bilo mi je tako smešno. Seveda je vedno dobil super okusen nov priboljšek. Na koncu mi ga sploh ni bilo potrebno poklicat, sem se samo ustavila in ga pogledala pa je pridirjal Bil je super sprehod. No, po sprehodu pa sva imela še učne urice in sicer mora hoditi za menoj in skočiti tja, kamor mu pokažem. Skočil je na prvo klopco in dobil navadnega pedigrejkota, potem sva šla okrog hiše in sem mu pokazala naj skoči še na drugo klopco pa me sploh ni poslušal, ampak je vohljal po tleh in našel neko gnilo hruško ali pa polža (ne vem točno). Sem ga poklicala Jerry sem, ker me ni šmirglav, sem šla do njega in rekla - takoj v kočo. Sva šla v kočo in sedaj je tam. Danes sva poskušala brez slabe volje, mirnih živcev ... Upam samo, da je naštudiral, zakaj je moral kar naenkrat v kočo :S .

Ker sem zamudila večino vpisov v pasje šole (vsaj te, ki so v okolišu), sem si priskrbela knjigo Psi za telebane, zaenkrat se mi zdi super. Pasja šola pa bo počakala do spomladi.

[Majal.]

Oh ja, saj mi je fant prinesel iz trgovine flexija, ampak je tako ogromen, z najdaljšim in najdebelejšim štrikcem. Se mi zdi malo pretirano težek, da bi za sabo nosila tak cegu. Tako, da grem jutri menjat. Sedaj pa šibam naprej še malo h kužku, da vidim, če je sedaj kaj bolj pripravljen sodelovat z menoj, držite pesti .

[Majal.]

Oh kje pa, sploh ne vem, zakaj sem dala fantu navodilo, naj mi prinese povodec z najdaljšim štrikom ?? Se mi zdi čisto preveč, če gremo na intenziven sprehod pes ves čas hodi ob meni in se oddalji izključno tri metre, kolikor je dolg štrikec v povodcu, nima časa za druge stvari, edino če ravno sproti najde crknjeno miš, kot se je zgodilo včeraj ! Seveda nisem uspela mahati s super pekočo omakico, ko je enkrat miš že v gobčku. Drugače pa je bil včerajšnji sprehod kar prijeten. Ne vem, ampak zdi se mi, da pes razume besedo počasi, saj se (skoraj) vedno ustavi ali pa upočasni tempo. Skratka, potrebe po dolgem povodcu res nimam, edino za učenje odpoklica bi prav prišel. V gmajni imam pa vedno spuščenega, ker je priden, pa tudi pot v gmajni je izjemno strma in bi bilo za oba težko, da bi se zapletala med drevesi s povodcem, če nama ta pot ustreza tudi brez le-tega.

Prejle sva pa imela nadaljevanje treninga in nama je šlo kar dobro Je lump naštudiral, da skoraj vedno, ko rečem bravo ali priiideeen, dobi priboljšek, je že kar sam skakal po najinem "poligonu" vnaprej , tako, da sem morala malo spremeniti vrstni red vaj ... Pa naju je zmotil sosedov pes, ki je prišel pogledat, kaj zganjava in je bilo konec veselja zame Sva se na hitro zmenila in spet je moral v pesjak.
Drugače pa mi nekako na svoj način uspeva, da ne raznaša več copat in ostalih drobnarij iz garaže okrog hiše. Vedno, ko ga zagledam, mu rečem -sem- in mu na dolgo in široko razložim, kako zelo poreden je in kako ne maram takšnega kužka. In če pride k meni, zagrabim stvar, ki jo ima v gobčku in mu rečem -spusti-, potem pa mu pokažem pedigrejkota. Itak vedno spusti , bolj problem je, če mu je stvar neznansko všeč (na primer crkovina), takrat tudi meni nekako ne uspe, da bi se obrnila in ga ignorirala ...

Oh, resnično upam, da vam ne morim, ko kar opisujem, kaj delam s psom ... Ampak doma so me že vsi naveličani . Pa se malo razživim in razgovorim tukajle.

Seveda pa je vsak nasvet še kako dobrodošel, sploh, kako pripraviti psa in mu razložiti, da mora hoditi za tabo, to nama še zelo ne uspeva.

[Houdini]

zagrabim stvar, ki jo ima v gobčku in mu rečem -spusti-, potem pa mu pokažem pedigrejkota.

Nadaljuj tako, da mu rečeš spusti in ne pokažeš priboljška, ampak ko spusti mu ga preprosto daš (ne da bi mu ga prej kazala).


Glede na to, da vama ta metoda ustreza razmisli o delu s klikerjem. Poanta klikerja je, da psu v pravem trenutku poveš da je nekaj naredil pravilno, tebi pa da še nekaj več časa, za pripravo dejanske nagrade. Klikerji so taki majhni pripravki, se skrijejo v dlan.
Psa najprej "naklikaš". S klikerjem klikneš in mu takoj za tem daš priboljšek, klikneš, daš priboljšek, klikneš daš priboljšek ... sprva to počneš kar tako, ne da bi od psa karkoli zahtevala. Lahko se recimo prvič klikata z nekaj priboljški, potem se zvečer klikata z večerjo in mu pol večerje daš klik-briket, klik-briket. Glavno je, da pes poveže, da ko klikneš sledi nagrada. Potem začneta z delom. Sprva lahko delata vajo, ki jo že znata recimo kak sedi ali podobno. Ukažeš sedi, ko se usede klikneš in daš nagrado (priboljškov med tem ne sme videti, omisli si kako torbico za priboljške za na pas). Tole vse skupaj lahko traja od enega dneva pa tam do parih dni. Ko si prepričana, da je pes dojel začneš kliker uporabljati pri novih vajah, tudi v vsakdanjem življenju. Pazi samo, da res vedno sledi nagrada (to pomeni tudi, da če se ti zmotiš in klikneš v nepravem trenutku, to pripišeš sebi in psu daš priboljšek). Kasnje lahko čas med klikom in nagrado podaljšaš itd. O tej metodi je veliko napisanega in glede na to, da pravzaprav delaš točno to,  samo brez klikerja, bi se vama moralo obnesti


A tudi sicer je pedigree? Ali ima to samo za priboljške?

Mi uporabljamo izključno fleksi in smo z njim zadovoljni. Takratek povodec pa samo za v mesto, do veta ipd.

Jaz mislim, da je pri fleksiju bolj odvisno kakšen skrbnik si in pa, če ga znaš pravilno uporabljati. Če imaš tendenco biti malo len, potem ni tako fajn. Mislim, da isto velja za neizkušenega vodnika.
Meni recimo gredo hudo na živce psi, ki so na koncu 8-15m flexija, levo desno čez pot, levo desno bevsk bevsk, njihov skrbnik toliko da ga drži globoko v debati z nekom poleg njega, pes ves zafecljan v nek drug povodec, drugega psa, zraven kolesar na tleh ... in potem, ko si malo jezen je opravičilo, da veste drugače ga je tako težko nadzorovati, ker tako naprej rine (pa gre recimo za 5 kg psa). To sem mislila. Jaz osebno sem pri sebi opazila polenobljanje, zato sem, preden bi se res čisto polenobila raje prešla na navaden povodec za običajen dan in na flexi za posebne dni . Ampak kot sem napisala, ni pa nek bav bav flexi in načeloma nimam prav nič proti njim, če se ga ne uporablja za potuho.

[Majal.]

Ah ne vem, meni se zdi ta povodec, ki sem ga dobila včeraj, preogromen. Mi ni všeč, je pa res, da izgleda kar kompakten in trpežen. Ampak mislim, da ni potrebe po takšnem, saj veliko raje vidim, da pes v množici hodi ob meni in imam nad njim ves čas kontrolo, v gmajni je pa tako ali tako spuščen. Prej sem imela čisto navaden povodec, ki je imel kakšna dva metra in se je tudi super obnesel, sploh zato, ker se je pes navadil, da me ne sme (preveč ) vleči. Ampak sedaj, ko smo ga izgubili, bi raje malo daljšega, oziroma tega na poteg, saj daje več svobode psu, da lahko malo zaostane in je malo hitrejši ... vseeno ga pa lahko fino zašponaš, če je potrebno

Glede klikerja, bi ga mogoče lahko dobila tudi v Tukanu, morda kdo kaj ve? Ker grem menjat tale povodec, ki je bil precej drag in predvidevam, da bo ostalo kar precej denarja s katerim bi mogoče lahko zraven kupila še kliker, da ne bom nabavila za trideset evrov priboljškov.

A tudi sicer je pedigree? Ali ima to samo za priboljške?

Ne vem, prisegam na domačo hrano. Malo polente in kakšna konzerva rib ali pa nekaj makarončkov, korenčkov, peteršilja in goveje meso pa kakšna dobra kost ... Pedigrejkoti so bolj prigrizki, se je pa tudi že zgodilo, da jih je na hitro dobil pest v skledo, ker ni bilo nič skuhanega. Nisem preveč pristaš briketov, so pa precej uporabni

[Majal.]

Uf ja, briketi, bom kupila ribje, ker tudi meni ribe neznansko dišijo :S...
Naš pes ima pri dobrih 5 mesecih že nekaj čez 30 kilc, sem bila kar malo šokirana, ko smo ga na približno zvagali. Če skoči vame pa je malo manjši od mene. Tako, da bo vsaj velikosti nemškega ovčarja. Najbrž sem že kje omenila, pa vseeno - je super mešanec mamica je mešanka, izjemno podobna nemškemu ovčarju (lepa kužika <3), atko je pa nek križanček med velikim šnavcerjem in zlatim prinašalcem. Se mi zdi tole ultra mešanica pasem skupaj Ampak je srčkan kuža, ne preveč eleganten, tak kmečki, neroden, preprost navihanec, ki misli, da bo on ta glavni, ampak mi vi, s pomočjo telih enkratnih postov pomagate, da bo počasi le naštudiral sistem in ugotovil, da sem šefica jaz .

No še nekaj o povodcu - sem šla v trgovino in zamenjala tisti konjski povodec za malo manjšega s 5-metrsko kompaktno vrvico, sva šla včeraj na sprehod in se super obnese !Kupila sem še en povodec, popolnoma enakega kot prej , če bova slučajno še kdaj zašla v mesto. Seveda pa so me premamile še pasje igračke in je sedaj srečni lastnik kompaktne špage, s katero se bova danes popoldne igrala, potem pa še frizbi (bo še malo počakal v omari). Kupila sem tudi kliker, tak čisto enostaven. Bova jutri zjutraj trenirala in skupaj zajtrkovala , ker bi rada imela popoln mir, da ne bo kdo preveč pametoval in me motil ob mojih vzgojnih metodah. Veste, forumovci, je kar težko se truditi vzgajati psa, če se ti vsi posmehujejo in te prepričujejo, da pes na vasi pa res ne rabi bit vzgojen. Ahhh ...
Sedaj pa držite pesti, da opravim še zadnji izpit za letošnje leto. Če bi se vsaj toliko ukvarjala z izpitnim gradivom, kot se z našim psom, bi zagotovo dobila desetko, "žal" pa je pes zanimivejši od žuželk in ostalih drobnih živalic .