mojpes.net
o psih pasme galerija forum zaščita živali posvojite psa

Dobrodošel/la, gost. Prosim prijavi ali registriraj se.
petek, 26.04.2024 : 04:39:22

Prijava z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seanse.
* Domov Pomoč zemljevid po mojpesForumu Prijava Registracija
mojpes.net  |  o psih  |  nakup psa  |  Tema: Dojenček in nakup psa
Strani: 1 2 [3] 4   Dol
Natisni
Avtor Tema: Dojenček in nakup psa  (Prebrano 20736 krat)
0 članov in 1 gostov pregleduje to temo.
Trixi
odvisnež
*****
Sporočil: 792


WWW
« Odgovor #30 : četrtek, 30.09.2010 : 09:35:42 »

V pozni nosečnosti (december) smo dobili mladega labradorca, ki ga je bilo treba za lulat, kakat še nosit po stopnicah, ker se jih je bal. Nisem nič komplicirala. Popokaš pa greš. Nekega marčevskega dne, je pa nekaj zbruhal. Jaz grem s trebuhom brisat ploščice, mož pa pelje kužka na zrak. Ko se vrne, mu rečem: "Treba bo it!". On pa meni: "Kam?". Ja rodit, ker sem še sama naredila lužo, saj mi je začela oddtekati porodna voda (razpok mehurja). Sedaj pa imamo že (17. oktobra) že skoraj 13letnega Tedya in 12,5 letnega sina + hči. Minilo je, kot bi mignil. Vse lumparije so že davno mimo in vse slabo (kakšne razgrizene stvari) pozabljeno. Kar šlo je.
Labradorci so super družinski člani. Rad ima otroke, nikoli nobenih težav. Rad ima mucke. Ni, da ni!
Pogrešali ga bomo.
Logiran
SunnyDay
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 5.364


« Odgovor #31 : četrtek, 30.09.2010 : 11:40:39 »

nosit po stopnicah, ker se jih je bal.
Tudi če se jih ne bi, nosit, predvsem dol, dokler se le da. Zaradi kolkov.
Logiran
logihack
novinec
*
Sporočil: 5


WWW
« Odgovor #32 : ponedeljek, 21.02.2011 : 18:10:32 »

pozdravljeni!
se opravčujem, ker si bom malo izposodil tole temo, ampak mislim, da lahko nadaljujem kar tukaj in ne bom odpiral nove...
 tudi mi imamo doma skoraj leto starega otroka in se odločamo za prvega psa...do sedaj imamo izkušnje samo z mačkami in ptiči in mi je prebiranje tega dalo že precej novega znanja...imeli bi nezahtevno manjšo pasmo, katera bi bila povsem primerna za bivanje z nami...živimo v trosobnem stanovanju v bloku, kar je imelo pri izboru pasme velik vpliv...no, pa vseeno je najbolj pomembno to, da bo to naš prvi kuža in moramo gledat predvsem iz tega vidika Smiley
 v ožji izbor smo uvrstili tibetantskega in bostonskega terrierja, francoskega bulldoga in pa mopsa..aha pa še cairn terier je v igri Smiley...kakor sem razumel so te pasme povsem primerne za življenje v bloku, pa čeprav so med njimi ogromne razlike...zavedamo se odgovornosti, ki jo bo kuža prinesel, pa vseeno bi rad kakšen nasvet in mnenje glede mojih izbranih pasm...po pravici povedano se sam najbolj nagibam k mopsu in bulldogu, pa čeprav bom moral na kolo montirat košaro hehe...sta mi najbolj simpatična in verjetno sta tudi do otrok preeeeecej tolerantna...mopsa lahko verjetno dobimo takoj, za drugo ne vem, saj so strani psarn precej neažurne in podatkov o leglih ni...
 prosim za kakšno mnenje in predlog...hvala
Logiran
branka
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 8.174


« Odgovor #33 : ponedeljek, 21.02.2011 : 19:47:03 »

Karakter ni popolnoma odvisen samo od pasme psa. Veliko je na vzgoji. Pa saj najbrž to že sami veste  Wink

Na misel mi pride še pasma King Charles španjel in shi tzu.
Logiran
logihack
novinec
*
Sporočil: 5


WWW
« Odgovor #34 : ponedeljek, 21.02.2011 : 20:15:10 »

ja, seveda vem da na karakter vpliva tudi(mogoče največ) lastnik...se ne bojim, da bi ustvarili neko pošast  Cheesy...me bolj skrbi to, da ga bomo preveč crkljali  Roll Eyes ...
 saj ne da bi izbiral samo z očmi, ampak vaša predloga mi pa res nista všeč  Grin ...pa brez zamere...še vedno sva bolj za lenuščka mopsa hehe...nama je skoraj najbolj všeč in skoraj upam si trditi, da bo to tudi pes, ki bo naš novi član
Logiran
Uma
tukaj sem doma
**
Spol: Ženska
Sporočil: 2.309


« Odgovor #35 : ponedeljek, 21.02.2011 : 23:05:57 »

Razen cairna sicer ostalim pasem ne poznam v detajle po karakterju, ampak upala bi si pa trdit, da nobena od pasem ne ustreza pridevniku nezahtevna, karkoli si vi že pod tem predstavljate. Po mojem mnenju ste tudi izbrali najbolj neprimeren trenutek za nabavo psa, 1 leto star otrok se že na veliko plazi, počasi bo shodil, je pa še premajhen, da bi razumel kako in kaj. Jaz bi na vašem mestu z nabavo na sploh nekoliko počakala. Po mojih izkušnjah je potem s 3-4 leta starimi otroci lažje, vendar še vedno izredno težka naloga. Mislim pa da boste na tej temi težko dobili konkretne odgovore glede pasem, pomoje povprašajte na posameznih temah, kjer vam bodo lastniki lahko odgovorili kar vas zanima o posamezni pasmi. Hkrati obiščite vzeditelje in se pozanimajte iz prve roke, potem pa sestavite seznam plusov in minusov za posamezno pasmo, to je pomoje edini način da se pametno odločite.
Logiran
Houdini
rad prihajam sem
*
Sporočil: 1.128


WWW
« Odgovor #36 : ponedeljek, 21.02.2011 : 23:27:15 »

bi najprej samo čisto na kratko napisala o psih in otrocih tole.  Kot mladič noben pes najbrž ne bo miren in pohleven in če bo imel kot mladič z otroki slabe izkušnje jih verjetno  kot odrasel ne bo maral. Cukanje, grobost, nerodnost, še ne izoblikovan čut za moč in primerno obliko ljubkvanja psa ... vse to je pri majhnih otrocih zelo pogosto. Noben mladič ni miren in potrpežljiv in kot otroci tudi mladi psi sprobavajo meje.
Nekaj se je o tem pisalo tudi tule, čeprav gre za popolnoma drugačno vrsto psa pa vse kar je vmes napisanega o odnosu otrok- pes ni zanemarljivo (80 stran, pa morda 81, potem se pa tema spet spremeni):klik

Osebno moram priznati, da z mopsi nimam preveč izkušenj - le posredno. Bi pa mogoče še tole dodala... glede na to, da ste mlada družina verjetno oz. morda počnete ali pa boste, ko bo otrok malo večji počeli kaj izven stanovanja? Vsi mopsi, ki jih poznam (poznam 3, da ne bo pomote, da gre za kako ogromno število) niso ravno najbolj hodeči. V Ljubljani jim je sprehod na Rožnik in nazaj dol, po glavni in ne ravno dolgi poti vsem trem vrh glave  (je pa popolnoma možno, da so prav "moji" trije izven povprečja), eden izmed njih je z otroci skregan, in čeprav je drugače nekarakteristično tih jih vedno tako nalaja, da je groza, božati se jim pa ne pusti. Vsi trije so doma hiperaktivci le hodit se jim ne da Smiley
Moram pa reči, da najbrž na moje mešane občutke glede te pasme vpliva tudi ena noč preživeta z mopsom v sobi, ki je smrčal tako glasno, da je preglasil celo mojega dragega Wink

Mislim, da ljudje "potlačene noske" velikokrat napačno ocenijo kot zelo lahko pasmo zaradi tega svojega grdkanega videza (se opravičujem vsem, ki so jim najlepši na svetu Smiley ) in tistih njihovih očk in obraza, ki daje vtis, da še muhi ne bi storil žalega, pa še razne ameriške strani o psih prav nič ne pomagajo pri zadevi.


V vsakem primeru res dobro preverite psarno, mamico, leglo. Če vsega tega ne vidite (ker je mamica ravno kaj vem kje), se ne spuščajte v nakup. Na dobro leglo se običajno čaka in mladički niso kar takoj na razpolago (so seveda tudi drugačni primeri). Če se odločite za mopsa opozorila o požrešnosti vzemite resno, ker je linija med normalnim špehcem in preveč špehca zelo tanka, poškodbe kolkov pa niso hec.

Glede na to, da ste tudi cairna (ki je terier  Evil) uvrstili na seznam, pa da so vam očitno všeč knedeljčki. Kaj pa kak norwich ali pa norfolk (pasem ne poznam, sta mi pa vizualno všeč in sta mi zato padli na pamet)?

Se mi pa zdi večina francoskih buldogov prevelika za v košaro Smiley


Se pa z vsem strinjam z McKruster
Logiran
kocka
živim tukaj
***
Sporočil: 7.518


« Odgovor #37 : torek, 22.02.2011 : 08:54:08 »

Pred videzom (ki je sicer tudi pomemben dejavnik), naj vam bo pomemben karakter psa, ki ga izberete v leglu. Npr. - ko se že odločite za določeno pasmo, si potem v leglu s pomočjo vzreditelja izberite psa, ki bo po predvidevanjih laže vodljiv, pa čeprav vam je drug, ki je bolj živahen in je lepše obarvan sicer vizuelno bolj všeč. Če imate zelo živahnega otroka, bo veliko prask, padcev na rit, polizanega lulanja..., ker je leto dni star otrok še veliko na tleh, kamor bo pes delal luže. Majhen pes je v otrokovih očeh tudi nadomestek za plišasto igračo, s to razliko, da ima ta ˝igrača˝ izredno ostre zobke in krempeljce, ki jih brez pomisleka v igri tudi uporabi.
Pomoje boste imeli veliko dela, da boste otroka navadili, da se psa ne vleče, stiska, ščipa...
Sicer pa je za otroke odraščanje z živaljo neprecenljivo.
Močno se pozanimajte pred prihodom psa, kako ravnati tako z mladičem, kot tudi z otrokom. Torej, vi se izobrazite. In bodite pripravljeni na neprestano lulanje, nošenje pred blok, možno grizenje stvari..., da vas to ne bo kasneje popolnoma iztirilo, ker nekaj časa pač traja, da navajanje na čistočo mine.
Ravno sedaj spremljam primer starejšega para, ki so imeli ZP in je pač bila stara in bolana, in so jo morali peljati uspavati, po dvoletnem zdravljenju. Pa so vzeli mladiča španjela. Gospa je popolnoma iz sebe, ker na vse pasje mladičkaste fore sploh ni bila pripravljena. Je že omenjala, da ga bodo po treh dneh vrnili vzreditelju in sploh ne bodo zahtevali kupnine nazaj, samo da se psa znebijo. Prvo psico so dobili staro 7 mesecev in sploh niso vedeli, kaj pomeni imeti mladiča v hiši. Prve noči je jokal nonstop, lula neprestano, ko sem jim povedala, da ga je treba po vsaki igri, spanju, hranjenju, razburjenju spustit lulat, sta me samo debelo gledala... Skratka, do sedaj sem bila tam 2x po 15 minut, pa so pobrisali vsaj 5 lužic... in pes dirja gor in dol nonstop. Imeli so namen vzelti psa iz zavetišča, pa si je sicer odrasla hči, ki ne živi pri njih omislila, da bi imela španjela. Ko so ga šli skupaj gledat, so potem vzeli mladiča še oni. Za vse povrh je hči večkrat odsotna in potem pazijo še njenega mladiča in potem brišejo dvojne luže..., pa še na vnukinjo dnevno pazijo popoldan. Skratka, premislite kako in kaj...
Logiran
logihack
novinec
*
Sporočil: 5


WWW
« Odgovor #38 : torek, 22.02.2011 : 09:06:29 »

hmmm...sem čez noč premislil o nasvetih in sploh o tem, da bi bilo bolje počakati in verjetno bo to najboljše...otrok res v usta vtakne vse kar na tleh najde, občutka za nežnost ni, dopovedati, oz naučiti ga ravnanja z psom bo težka...verjetno bi bilo lažje z živaljo, ki se umakne in je manj družaben kot pes...recimo maček, papagaj...sicer pa se nam nič ne mudi, pa čeprav je želja po živali velika...bomo šli pa večkrat na obisk, kjer ima sestrična nemško dogo(5mesecev) in pudla...za enkrat pa hvala za nasvete
Logiran
Laeja
nekaj malega že vem
***
Sporočil: 186


« Odgovor #39 : torek, 22.02.2011 : 09:27:05 »

o mačkah ne vem kaj dosti, ampak papige pa če so zdrave niso kaj manj družabne kot psi po mojih izkušnjah
in znajo tudi prav grdo uščipnit če kdo ne ravna z njimi dovolj nežno
Logiran
kocka
živim tukaj
***
Sporočil: 7.518


« Odgovor #40 : torek, 22.02.2011 : 09:30:20 »

... ali pa vzemite odraslega ali mladega psa iz zvetišča npr., ali kakšnega društva za zaščito živali - tukaj se jih oddaja kar nekaj, tudi majhnih. Mi smo s tako rešitvijo zelo zadovoljni. Luž je bilo zelo malo (pes je bil ocenjen na 5 mesecev starosti), s tamalo, ki je bila stara 4 leta pa smo se vseeno malo ˝vzgajali˝, da je dojela, da pes ni pliš. In vedeli smo približno, kakšnega karakterja je pes. Saj pravim, kljub vsemu je življenje otroka s psom (pa tudi drugimi živalmi seveda) nenadomestljivo.
Logiran
fižolova župca
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 3.076


« Odgovor #41 : torek, 22.02.2011 : 09:34:45 »

Spet moja tema in sem se razpisala Wink.
Bom komentirala z vidika mame  - ni si treba premislit, otrok od umazanije ne bo umrl, mi pač več čistimo, kakšenkrat pa tudi kaj nese v usta, res pa imamo odraslega psa in je lažje, ker ni luž, da se mu dopovedat, kaj je za v usta in kaj ne. Jaz bi se na vašem mestu pripravljala, se veselila njegovega prihoda in lepo počasi planirala, nadomestne živali bi kar opustila, ker če si res želite prav psa, lahko že v dobrem letu tudi pride. Čakanje ni izgubljen čas, bo že pri otročkovih dveh letih vse ful lažje. Imam manj kot leto staro punčko, ki me še lasa in vtika prste v moje oči... pri letu in pol se spomnim od ta prve (ki je zdaj stara tri), da je bila že dokaj socializirana, mojih mačkov ni več zasledovala, ni bilo treba pazit na cukanje ipd. Skratka, otrok se tam do dveh let navadi živet z živaljo 'kot da je ni' oz. je njegova igra z njo smiselna, tako da je tudi psu v veselje (meče žogice, vlečeta se za špagco itd.) Še nekaj, otrok do dveh let je dokaj nestabilen, hodi kot 'pijanček' in nima ravnotežja. Mlad pes, ki se mu mota pod nogami in ga povsod doseže, je zanj dokaj sitna reč. Glede tega je izbira nečesa manjšega, ne preveč hiperaktivnega najbrž res pametna. Tudi jemat je takega psa laže s sabo, lažje ga je za kako popoldne 'obesit' žlahti, ga vzet v apartma na dopust. Bi pa sama misel na terierje, ki so včasih kot žogice skokice, zaradi vsega povedanega opustila.

Karkoli boste izbrali, lahko pričakujete prvo leto ful dela. Prve tedne sploh (večina kar letni dopust takrat pokuri) - vstajanje ponoči, da se pes navadi lulat zunaj, podnevi na dve urci ali v začetku še pogosteje izhodi za opravljat potrebo... Potem pride mala šola, ki je skoraj obvezna in perfektna stvar, s katero zmanjšate možnost kasnejših težav, tudi nekaj učenja z branjem in konkretno ukvarjanje s psom. Otrok bo hotel bit pri vsem tem zraven, včasih bo tudi nadležno... Ali pa trenutki, ko vam bo pes poskakoval, ker je prišla ura, ko je navajen it kakat, vi boste pa spravljali spat eno malo kričalo, ki se je odločilo vam popestrit večer Wink.

Razmišljate tudi o odraslem psu iz zavetišča? To možnost vsekakor priporočam. Skrbno zavetišče vam kot mladi družini ne bo dalo težavnega psa, ker nima smisla, da ga čez mesec obupani vračate, vam pa zna svetovat že 'izdelanega' psa - bo sicer nekaj prilagajanja, je pa vse laže, če ima žival recimo dve leti in se vidi značaj in drugič ni več tiste otročje 'bezljavosti', ki je ob otroku še težavnejša. So stvari, ki bi jih samo ob psu lahko prenašal, ko jih je pa več na kupu, so ti pa sitne utrudljive... recimo ko ti en otrok sam pripravlja pijačo in se voda cedi s pulta, drugi nekaj vlači iz omaric, pes pa teka sem in tja (kar samo po sebi ne bi bilo nič takega), ker ve, da je čas za odhod in bi po vsej sili rad zraven (takle nekako imamo mi zjutraj).

Govorim iz lastnih izkušenj, je včasih kar težko, čeprav ne bi bila več brez psa za nič na svetu. Pomaga sistem, ko si ga ustvariš (recimo sprehajanje ob vozičku ob uri, ko otrok pridno spi v njem, naštimaš aktivni čas namenjen psu na uro, ko je z malim manj dela, hoja na manj problematične kraje, kjer se zabavata oba - otrok in pes ipd., naučiš psa na hišni boks, kamor ga 'pospraviš', ko ti vse pride preko mej in bi od otroškega in pasjega šundra najrajši zbežal). Pomagajo pomagala za zmatrat psa (sprehodi na rolerjih, ob kolesu) in pa že v štartu 'nezahtevna' pasma (manj lovskega nagona, da bo lahko kdaj spuščen, namesto da bi se z dolgo špago motal okrog in se zapletal okrog malih neokretnih nogic). Pomaga, če niste sami in imate partnerja, ki ne prihaja domov ravno ob 8ih ali če imate blizu kake stare starše, kjer popoldne lahko odložite otroke za pol urce, ko si rečete, da je čas za vas, za zadihat in za vašega psa, da tudi on lahko 'zadiha' ob vas. Zelo pomaga ograjen vrt ali atrij, kjer imate lahko 2 in 4nožca spuščena, se igrate z njima izmenično ali enega prepustite njegovemu trenutnemu navdihu. Najbolj pomaga skuliran karakter, da ne komplicirate in se prilagajate sproti - če ste taki, v končni fazi lahko imate tudi zahtevnega energičnega psa in še otroke, zakaj pa ne. Važno je splanirat prihodnost - mogoče pride še en otrok - sprehajat dve miniaturci in še psa je včasih mali umetniški podvig, ampak spet - se da, če se res hoče.

Sama mislim, da boste glede pasme že nekako izbrali... bolj je važno, da se naštelate na stanje 'imeti psa'. To ni pridobitev, ampak lajfstajl, vsak dan, vseh 15 let, ampak je pa tudi neizmeren užitek. V bistvu čestitam, da boste še počakali, s tem kažete, da veste, da pomeni pes tudi odgovornost in delo in morda ste ravno zato ta pravi bodoči vodnik Wink... Še to - zame je bila to vsekakor ena lepših odločitev v življenju Smiley!
Logiran
Yo
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 3.836


« Odgovor #42 : torek, 22.02.2011 : 09:41:23 »

Jaz bi vsekakor bolj svetovala odraslega psa, takega potrpežljivega in mirnega, kot mačko. Bi znal otrok fino skasirat ob kakšnem potegu za rep ali kaj podobnega...
Logiran
Žužka
rad prihajam sem
*
Sporočil: 1.104


WWW
« Odgovor #43 : torek, 22.02.2011 : 10:01:14 »

Ste dobili veliko zelo dobrih nasvetov, ampak bi samo dodala še eno svojo izkušnjo. Zelo majhni psi so velikokrat neprijazni do otrok, saj se počutijo bolj ogrožene pa tudi bolj "lomljivi" so. Vendar mopsov ne poznam dovolj dobro, da bi lahko sodila za njih.
Logiran
Houdini
rad prihajam sem
*
Sporočil: 1.128


WWW
« Odgovor #44 : torek, 22.02.2011 : 10:46:47 »

Meni se zdi odločitev, da se še malo počaka dobra. Če niste prepričani, da ste vsi skupaj pripravljeni je bolje, da se počaka. Vse se da, to dokažejo mnoge zgodbe tudi tu na forumu, ampak če lahko počakate je to mogoče še boljša odločitev.
 Če bi sicer gledala na svoje otroštvo sem "gor rasla" tako s dvema psoma, kot tudi z mačko, ampak živeli smo v hiši kjer sta poleg mojih staršev živela še moja stara starša, hiša je imela nadstropje kamor psi in mačka načeloma niso hodili (ne ker ne bi smeli, ampak podnevi smo bili vedno vsi spodaj in gor ni bilo ničesar zanimivega), pa tudi psa sta bila že odrasla, vsaj napol, ko sem privekala na svet ...

Bi pa rekla še nekaj glede mačk. Ne da absolutno odsvetujem, ampak razlog zaradi katerega razišljate o njej je zgrešen. Namreč. Za v stanovanje je najbolj primerna izključno notranja mačka (na tem forumu boste težko dobili drugačno). To pomeni, da je mačka samo znotraj stanovanja in ne hodi ven. Istočasno to pomeni, da mora imeti mačje stranišče ... Še ena stvar, ki se mi zdi pomembna je, da bi mačka morala biti izredno prijazna, scrkljana ... taka je večinoma venomer v naročju in se niti ne umika prav veliko in bi bilo škoda in zelo narobe jo natravmirati do te mere, da bi začela (mačji mladič + otrok je "dobra" kombinacija za travme, pa tudi že odrasle mačke niso imune). Bolj plašna mačka, ki se pa že itak umika je pa lahko otroku nevarna, če jo kdaj slučajno recimo spravi v kot, ker bo pač reagirala kot mačka ...  
enako velja za recimo kunce, morske prašičke in papige
 (pri papigah se zavedajte, da prav tako potrebujejo razgibavanje in načeloma ne smejo celega dneva preždeti v kletki, radi so z nami, se pogovarjajo ... in živijo enako dolgo kot pes, če zanje ustrezno skrbimo. Poleg tega so otroci nad njimi mnogokrat razočarani, ker prav božati se jih ne da in glede na majhnost otroka se bo papiga verjetno navezala na enega od staršev, ker je za otroka spet precej nezanimivo ...

Glede na razlog zakaj premikate nabavo psa, bi jaz pravzaprav potem počakala to leto, ali leto in pol, da otrok postane malo bolj stabilen in potem nabavila psa, ki si ga dejansko želite ...
Če ste odločeni, da bi ga radi že sedaj spoznali z živalskim svetom in ste v tem neomajni, bi pa mogoče predlagala hrčka. Večina bo sedaj skočila v zrak, da je to najbolj neprimerna živalca od vseh za majhne otroke. In se strinjam. So izjemno krhke živalce, ki znajo pa tudi ugriznit, imajo določene prehrambene posebnosti (na katere vas običajno pozabijo opozoriti), so nočne živali, kar tudi ni zanemarljivo ... ampak, če zanj skrbite vi in otroku ne dovolite direktnega rokovanja z njim (mu ga ne dajete v roke, lahko pa recimo vodite kako božanje, kjer ga držite vi), kletko postavite dovolj visoko, da malček ne vtika prstkov med rešetke ... bo malček sicer v stiku z živalco, kdaj pa kdaj jo bo pobožal, pomagal nahraniti, ko pa bo hrček dejansko dejaven (in ga boste recimo zvečer spustili na razgibavanje) bo malček že spal ali pa bo v odhajanju v posteljo. Naučil se bo tudi omejitev, da živali niso igrača, ki je vedno na razpolago (ker bo podnevi večinoma spal, česar se mu ne sme odrekati), pa tudi neke osnove skrbi (pomaga pri hranjenju, potresanju nove stelje...)se bo že začel učiti. Hrčki imajo kratko življensko dobo, večina jih doživi nekaj čez leto dni, zato jih ni prav pametno nabavljati v trgovinah z živalmi. Niso pa vse majhne živalce tako kratkožive zato previdno, ker se je potrebno zavedati, da je potrebno za življence primerno skrbeti do njihovega konca, pa četudi potem pride še kaj novega, bolj zanimivega.


Bi pa tudi jaz svetovala mogoče razmislek o posvojitve odraslega psa ali pa odraščujočega psa (ti so zame tam med 6 meseci in letom in pol...). Prvi bo že imel formirano osebnost, ki jo bodo v dobrem zavetišču (to na tem forumu je recimo takšno) znali preceniti in vam pomagati pri izbiri primernega, drugi bo pa vsaj že sobno čist ali pa bo s tem bistveno manj dela, še vedno pa boste tudi del njegovega odraščanja (z vsemi tegobami, ki jih prinese  Evil)
Logiran
Strani: 1 2 [3] 4   Gor
Natisni
mojpes.net  |  o psih  |  nakup psa  |  Tema: Dojenček in nakup psa
Skoči na:  

domov | o psih | pasme | galerija | forum | zaščita živali | posvojite psa | piškotki | admin | splošni pogoji

2000-2023 Jana. Vse pravice pridržane.
Vsako kopiranje vsebin ali njihova uporaba v nasprotju s
splošnimi pogoji uporabe mojpes.neta je prepovedana.
Powered by SMF 1.1.20 | SMF © 2013, Simple Machines