Malo obujanja spominov...
Ming. Imena pa niti nisi mogla vedet, ker ga ni na netu. Ima težko zgodbo za sabo, pa bo tu najbrž doživljenjsko. Razen če se ne bo našla kakšna dobra duša z ograjenim vrtom in prostorom zanj, ki bi vzela k sebi starejšega psa, ki ne prenaša dotikov, ker ne more pozabit, da so le-ti enkrat zelo boleli.
Ogled in posvojitev možna po predhodnem dogovoru na tel.: 051/30 44 35.
Nikomur, tudi meni ne. Včasih, ko je zelo dobre volje, se pusti božat po prsih, po gornjem delu telesa ali glavi pa niti slučajno. Pusti se pripeti, da gremo lahko na sprehod, vendar tako, da ne primem ovratnice, pa na sprehodu ni rad dolgo, rine nazaj....Ni agresiven, ampak če bi silila, bi ugriznil. Drugače je zelo vesel pri nas, še najbolj takrat, ko smo sami in ni nikogar...teka naokoli, nosi žogico, poklončke dela...ne morem pa ga počesat, dati frontline ali kaj drugega je cela umetnost...Napredek je ogromen, ampak je to skoraj zagotovo največ, kolikor zmore. Še en, ki je zelo podoben Lučki...le da je še slabše, kar se tiče dotikov. Navsezadnje pa...jaz sem zadovoljna, ko ga vidim, da je tudi on. Zakaj bi ga spravljala v stisko...Vse, kar bi rabil je nekdo, ki bi ga razumel....saj zna biti vesel, zna pokazat, da te ima rad, le dotikov ne mara...Jaz skoraj nimam upanja, da je kje kdo tak, če pa mislite, da bi lahko imel svojo temo, pa povejte. Probamo lahko. Star je cca 7, 8 let.
Mašo je danes vlekel za lase, uščipnil v uho, se znesel nad Tačko in njenima tamalima (po Mingovsko
), plesal, se valjal; in če me ni vsaj 30-krat butnil z gobcem prav objestno in tako, kot zna samo on, tudi nič nočem. Ne afna, norc stari. Res bi bilo lepo, ko bi našel nekoga samo zase. In tisti nekdo bi moral imeti eno fajn psičko za družbo. Tako tapravo, Ming ima namreč izdelan okus. Tačka in Mara nista ok. Loška je super, Irka je fajn za malo vzgajat, ostale naše ta trenutek pa niso omembe vredne
. Torej... Mingec še kar išče nov dom s pravo pasjo družbo po možnosti.
Aha ok, Gargamel ga ne bo izdala. Namreč, Nina se mu nastavlja čez ograjo, ker ima svoje dneve. Ming jo pa za rep(ek) zagrabi (zares, prav zagrabi za repek
) in jo hoče potegnit ven. Želi si spravit rotvajlerko čez 10x10 cm veliko mrežo
. A ne, Gargamelca, da je tako
?
Mingec, tole je celo sranje, ti povem. Danes sem uspela oddati psa, starejšega od tebe. Tule je bil en dober mesec. In koliko časa si ti tu?
Toliko, da se počutiš dobro, celo odlično. Nobenega strahu več, nobenih travm, rutina ti več kot ustreza, sprehajalcem običajno prav prijazno razložiš, da več kot kakšnih 500m enkrat ali dvakrat na teden stran od zavetišča niti ne želiš biti.
Blagor vsem. Tistim, ki imajo dolgo valoviti dlako in so opaženi. Pa tistim, ki imajo na najbolj nemogoč potumpan gobec, čudno zveriženo telo in bi se utopili, če bi šli plavat. Važno je, da imajo težave z dihanjem, da spuščajo čudne glasove, ko spijo in so na sploh prisrčni. Sploh blagor tistim, ki imajo cifre v ušesih ali kje drugje.... in koneckoncev so lahko celo starejši od tebe, pa dobijo dom.
Da ne boš slučajno ostal brez njega ti, ki si (poleg star) še rjav in nič od ostalega naštetega, kar bi te naredilo opaznega, bo najbolje, da ostaneš kar tu. Pa še jaz si neham metat pesek v oči, pa privoščim lepo dvema danes nov dom. Enemu še starejšemu s krasno dolgo dlako, pa drugemu staremu s kratko rjavo dlako.
P.s. Bomo vseeno nalimali kakšno fotko semle iz Mingovega doma tudi v prihodnje.
Zdaj, ko je v arhivu, lahko napisem: ce bi imela hiso in velik vrt, bi vzela Minga. Ker tako lepo postima mladice, ki dajo potem miiiir... Sam pa je res nezahteven. Malo pozornosti, malo cohanja in je navdusen.
Ming z Bimbom
Jana. Vse pravice pridržane.
