piškotki | prijava | informacije - pomoč | cenik za uporabnike | naročilnice | cenik za oglaševalce | splošni pogoji
Domov
mojpes.net
Domov
o psih pasme vzreditelji oglasi za pse galerija forum zaščita živali posvojite psa

Dobrodošel/la, gost. Prosim prijavi ali registriraj se.
sobota, 07.12.2019 : 03:45:14

Prijava z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seanse.
* Domov Pomoč zemljevid po mojpesForumu Prijava Registracija
mojpes.net  |  aktualno  |  vroče teme  |  Tema: Predlog sprememb Zakona o varstvu in proti mučenju živali (2010)
Strani: 1 ... 21 22 23 24 25 [26] 27 28 29 30 31   Dol
Natisni
Avtor Tema: Predlog sprememb Zakona o varstvu in proti mučenju živali (2010)  (Prebrano 75351 krat)
0 članov in 1 gostov pregleduje to temo.
Lučka ***
še malo sramežljiv
**
Offline Offline

Sporočil: 74


WWW
« Odgovor #375 : ponedeljek, 15.08.2011 : 00:41:06 »

Podpiram predlog proti mučenju živali in več nas bo,prej bomo uspeli.So pa problem okolja,koder je žival stredstvo in še posebno tam je potrebno delovati in tam je najbolj hudo,ker se boriš s lastnikom,sosedi in ostalimi.pes na vročini na 2m dolgi verigi je pri na sobičajen pojav in tisti,ki jih imamo v stanovanju veljamo na norce in to dobesedno.To da je Nero na sedežni je za njih iztorjenost prve vrste.Opozorila,ko odmetavajo ostanke zaklanih živali okrog vasi in vabijo medvede je v Kočevski Reki normalno,ko pokličeš inšpektorja,ki seveda vedno ukrepa pa je huje kot..da ne rečem.Majhna vasica sredi gozdov,idealna za življenje tudi živali a kaj nekateri..no ne morem.
Kot pravim,odločam se še za enega psa,velikega,prijaznega,močnega za izlete v naravo.Naj bo pa za vzgled,kako se s psom ravna,tako kot so Zoya,Rika,Zara,Neron. BelaSkoraj vsaka hiša ima
 psa in našteti res lepo živijo,ko lahko vsi tako.
Logiran
Lučka ***
še malo sramežljiv
**
Offline Offline

Sporočil: 74


WWW
« Odgovor #376 : ponedeljek, 15.08.2011 : 00:43:28 »

Opravičujem se za slovnične napake,danes pišem  brez očal in ne vem kaj je Nerčku,skače po meni pa ves dan je hodil in plaval.
Logiran
Lanabela
živim tukaj
***
Offline Offline

Sporočil: 4.729


« Odgovor #377 : ponedeljek, 15.08.2011 : 14:55:34 »

Kja konkretno pa ti je v tem predlogu tako zelo všeč, da se ti ga zdi vredno podpreti?
Logiran
Jana
Jana Pahovnik
administrator
*****
Offline Offline

Spol: Ženska
Sporočil: 33.410


Sijejo zvezdice na nebu ...


WWW
« Odgovor #378 : četrtek, 27.10.2011 : 11:15:25 »

Pravzaprav nimam pojma, kaj se dogaja s predlogom zakona iz te teme, pa bom vseeno prilimala tole tukaj:

Rešitev v novem Zakonu! Bo nadzor postal delo občinskega inšpektorja?
V pripravi je sprememba Zakona o zaščiti živali, kjer bo ena izmed novosti tudi nadzor nad lastniki živali, ki ga bo lahko izvajala lokalna skupnost - občina, s svojim inšpekcijskim organom. To se nam zdi povsem pravilno, saj bo tako občina, ki mora tudi plačevati stroške zavetišč, lahko poskrbela za izboljšanje stanja na področju nevestnega ravnanja z domačimi živalmi.
Dušan Hajdinjak, lastnik zavetišča Meli

http://www.cajtng.com/n/prosti-cas/zakon-sicer-obstaja-ga-vurs-oz-njegovi-zaposleni-ne-izvajajo-dovolj-striktno/2485
Logiran

Nanook
midi
***
Offline Offline

Spol: Ženska
Sporočil: 8.066


NS Lama Tari


WWW
« Odgovor #379 : ponedeljek, 09.07.2012 : 15:56:36 »

A je to potem to? http://e-uprava.gov.si/e-uprava/zakonodajaIskanje.euprava?zadeva_id=1837
Logiran

"The good thing about science is that it's true whether or not you believe in it." -Neil deGrasse Tyson
Jana
Jana Pahovnik
administrator
*****
Offline Offline

Spol: Ženska
Sporočil: 33.410


Sijejo zvezdice na nebu ...


WWW
« Odgovor #380 : ponedeljek, 09.07.2012 : 16:06:18 »

Ja, bi znalo biti to to Wink, kar so na VURSu že dolgo obljubljali.
Logiran

Jana
Jana Pahovnik
administrator
*****
Offline Offline

Spol: Ženska
Sporočil: 33.410


Sijejo zvezdice na nebu ...


WWW
« Odgovor #381 : ponedeljek, 09.07.2012 : 18:23:02 »

Sem šla mal pobrskat glede tega predloga, ki so ga na VURS-u res obljubljali že celo lansko leto, in pri tem ugotovila, da je tole videti zelo aktualno in bo vsak čas 'meso postalo' Smiley. Nisem še čekirala sprememb (vsebinsko), oz. kaj vse prinašajo. Bom to kasneje.

11. 5. 2012 je Ministrstvo za okolje in prostor predlog novele Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-C) poslalo v medresorsko usklajevanje. Občine so bile naprošene, da predlog pregledajo, in morebitne pripombe, predloge in mnenja pošljejo do 24. maja 2012.
klik

Predlog sklepa vlade:
»Vlada Republike Slovenije je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-C) in ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije po skrajšanem postopku.
Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da sprejme uradno prečiščeno besedilo Zakona o zaščiti živali.«


Osebe, odgovorne za strokovno pripravo in usklajenost gradiva:
- dr. Vida Čadonič Špelič, generalna direktorica Veterinarske uprave Republike Slovenije;
- mag. Mitja Šedlbauer, višji svetovalec.


Predstavniki vlade, ki bodo sodelovali pri delu Državnega zbora:
- Franc Bogovič, minister;
- Branko Ravnik, državni sekretar;
- dr. Vida Čadonič Špelič, generalna direktorica VURS;
- Metka Hajdinjak, sekretarka;
- mag. Mitja Šedlbauer, višji svetovalec.


Predlog za obravnavo predloga zakona po nujnem oziroma skrajšanem postopku v Državnem zboru RS z obrazložitvijo razlogov:
Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku v skladu s prvo alineo prvega odstavka 142. člena Poslovnika Državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo), saj predlog sprememb in dopolnitev zakona vsebuje manj zahtevne spremembe in dopolnitve, ki se v glavnem nanašajo na uskladitev zakona s spremenjeno zakonodajo Unije glede poskusov na živalih ter na izboljšanje zaščite živali na različnih področjih (preprečevanje preprodaje mladičev, sodelovanje živali na prireditvah in snemanjih, večja vloga občin itd.).

Kratek povzetek gradiva:
Sprememba zakona o zaščiti živali je potrebna predvsem zaradi zahtevanih sprememb slovenske zakonodaje v zvezi z zaščito živali, ki se uporabljajo v poskusih, zaradi implementacije Direktive 2010/63/EU.
Poleg tega je namen predlaganih sprememb izboljšati stanje na področju registracije in označevanja psov, kakor tudi preprečiti preprodajo pasjih in mačjih mladičev, kar je pogosto dejavnost, ki zelo slabo vpliva na dobrobit teh živali.
Prepoved posedovanja živali osebi, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja mučenja živali, je predlog civilne družbe, ki redno spremlja stanje na področju zaščite živali v Sloveniji in predlaga rešitve.
Spremembe zakona bodo zvišale raven zaščite živali na področju uporabe živali na prireditvah in snemanjih.
Predlagane so tudi spremembe na področju dejavnosti občin v zvezi z zaščito zapuščenih in hišnih živali. Tako je predlagana možnost predpisovanja občinskih dajatev z namenom zbiranja sredstev za skrb za omenjene vrste živali. Občinskim redarstvom pa je dodeljena pristojnost nadzora dveh določil zakona in sicer fizičnega varstva živali na javnem mestu in nadzora nad označevanjem (mikročipiranjem) psov.
Predlog ne predvideva sprememb v višinah glob. Tak ukrep bi namreč porušil razmerja med sankcijami za kršitve določb tako znotraj veterinarske zakonodaje kot tudi v primerjavi s politiko sankcioniranja v drugih predpisih.


Presoja posledic:
a.) na javnofinančna sredstva v višini, večji od 40 000 EUR v tekočem in naslednjih treh letih - NE
b.) na usklajenost slovenskega pravnega reda s pravnim redom Evropske unije - DA
c.) administrativne posledice - DA


...

7. b Predstavitev ocene finančnih posledic, nižjih od 40 000 EUR
Ustvarjanje nove zaprte evidence pravnomočno obsojenih zaradi kaznivega dejanja mučenja živali. Ker ne gre za spletno evidenco, ne bo potrebno investirati v novo programsko opremo in bo zato ta ukrep lahko izveden v okviru obstoječih razpoložljivih resursov. Zagotoviti pa bo treba varovanje osebnih podatkov v evidenci in omogočiti dostopanje do podatkov samo pooblaščenim osebam. Stroški torej izhajajo predvsem iz usposabljanja dveh oseb na glavnem uradu in so ocenjene na manj kot 1000 EUR. Zagotavljanje omejenega dostopa do podatkov v Centralnem registru psov imetnikom zavetišč bo zahtevala manjše spremembe programske opreme, ki je ocenjena okrog 5000 EUR.

Z implementacijo Direktive 63/2010/EU postaja vloga Etične komisije za poskuse na živalih občutno bolj pomembna. Etična komisija bo morala zasedati večkrat kot doslej, saj bo po novih pravilih treba oceniti vsak projekt, ki vključuje poskuse z živalmi in ne samo bolj kompleksnih, kakor je to bilo doslej. Stroški delovanja Etične komisije, ki vključujejo sejnine in potne stroške članov se bodo povečali za približno 50%. Vendar pa je treba poudariti, da so omenjeni stroški breme vlagatelja vloge za dovoljenje za poskus in posledično ne bremenijo javnih financ.

Možnost predpisovanja občinskih taks z namenom zbiranja sredstev za skrb za zapuščene živali in druge dejavnosti, navedene v predlaganem 31. a členu bo občinam dala možnost, da na ta način zbirajo sredstva, ki jih potrebujejo za reševanje problemov s hišnimi in zapuščenimi živalmi. Obseg teh sredstev je nemogoče napovedati, saj je odvisen od odločitev občinskih svetov, ali bodo takse predpisali, velikosti občine, višine takse itd.

Poleg možnosti uvedbe taks pa bodo prihodek občinskih proračunov tudi globe, ki jih bodo izrekali občinski redarji ob nadzoru izvajanja 6. in 11. člena.


Predstavitev sodelovanja javnosti: (a kdo kaj ve o teh objavah?)
Gradivo je bilo predhodno objavljeno na spletni strani predlagatelja
Datum objave: 1. 9. 2010
V razpravo so bili vključeni:
― nevladne organizacije,
― predstavniki zainteresirane javnosti,
― predstavniki strokovne javnosti,
― občine in združenja občin.
Mnenja, predloge, pripombe so podali:
― Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije,
― Skupnost občin Slovenije,
― Združenje občin Slovenije,
Upoštevani so bili:
― v pretežni meri
Bistvena odprta vprašanja:
― možnost uvedbe občinske takse
― prenos pristojnosti nadzora na občinske redarje


Gradivo je usklajeno v celoti.
Zahteva predlagatelja za nujnost obravnave.


Na KLIK je celoten predlog z vso dodatno dokumentacijo in razlagami vseh predlaganih sprememb in predlog Pravilnika o pogojih za izvajanje poskusov na živalih.

Predlog, brez razlag, je tudi na KLIK.

Na strani DZ trenutno ne najdem nič v zvezi s tem predlogom.
Logiran

natis
tukaj sem doma
**
Offline Offline

Spol: Ženska
Sporočil: 2.340


« Odgovor #382 : ponedeljek, 09.07.2012 : 18:32:21 »

grem prebrat še pojasnila ... tam mi en člen "fajn" zgleda ... če se prav bere, da se bo ob čipiranju mladičev označilo tudi mamo .... UPAM, da to ne velja samo za nas, tako kot do sedaj ampak ZA VSE. a sanjam ane  Tongue Tongue
Logiran
Jana
Jana Pahovnik
administrator
*****
Offline Offline

Spol: Ženska
Sporočil: 33.410


Sijejo zvezdice na nebu ...


WWW
« Odgovor #383 : ponedeljek, 09.07.2012 : 18:35:45 »

VURS-ov plan dela za leto 2012 - KLIK

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali - Predviden rok objave 1. 10. 2012

Logiran

Jana
Jana Pahovnik
administrator
*****
Offline Offline

Spol: Ženska
Sporočil: 33.410


Sijejo zvezdice na nebu ...


WWW
« Odgovor #384 : ponedeljek, 09.07.2012 : 19:40:46 »

Ok, gremo skupaj skombinirat predlog po posameznih členih z razlagami.
Najprej bom
- 'črno' predlog iz ZZZiv-C - KLIK, potem pa še
- 'vijolično' nalimala člen iz ZZZiv-UPB2 (ta, ki velja sedaj) - KLIK, potem
- 'modro' razlago - KLIK.
Verjetno bo za nekaj sporočil, bodo pa tako spremembe najbrž najbolj pregledne. Smiley Upam vsaj Tongue

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAŠČITI ŽIVALI (ZZZiv-C)

1. člen

V Zakonu o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo) se 5. člen spremeni tako, da se glasi:

»5. člen

V tem zakonu uporabljeni izrazi pomenijo:
1. Dobaviteljska organizacija laboratorijskih živali je fizična ali pravna oseba razen vzrejne organizacije laboratorijskih živali, ki dobavlja živali z namenom njihove uporabe v poskusih ali v znanstveno-raziskovalnem ali izobraževalnem delu na izoliranih organih, tkivih in truplih v ta namen usmrčenih živali.
2. Dovoljenje za poskus je dovoljenje upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, za izvajanje poskusov v okviru projekta.
3. Etološki normativi so normativi, ki upoštevajo posebne potrebe posamezne vrste živali in omogočajo dobro počutje živali.
4. Hišne živali so psi, domače mačke, sobne ptice, mali glodalci, terarijske, akvarijske in druge živali, ki se vzrejajo ali redijo za družbo, varstvo ali pomoč človeku.
5. Javno mesto je javni kraj, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja varstvo javnega reda in miru, razen površin, kjer ni oziroma ni pričakovati večjega števila ljudi.
6. Laboratorijske živali so poskusne živali, ki se vzrejajo z namenom njihove uporabe v poskusih ali v znanstveno-raziskovalnem ali izobraževalnem delu na izoliranih organih, tkivih in truplih v ta namen usmrčenih živali.
7. Motnja v obnašanju je oblika obnašanja, ki glede na pogostnost ali potek odstopa od obnašanja pripadnikov iste vrste živali v pogojih, ki jim dovoljujejo v celoti razviti vrsti značilno obnašanje.
8. Nevaren pes je poleg psa, ki izpolnjuje pogoje za nevarno žival, tudi pes, ki je ugriznil človeka oziroma žival. Za nevarne pse se ne štejejo:
- službeni policijski ali vojaški psi, katerih ugriz je posledica izvajanja službene dolžnosti;
- psi, katerih ugriz je posledica nedovoljenega vstopa osebe v objekt ali na ograjeno zemljišče, ki je na vhodu označeno z opozorilnim znakom;
- psi, katerih ugriz je posledica ravnanja z njimi med veterinarskimi posegi.
- psi, ki še niso dopolnili devet mesecev starosti in so v tem obdobju ugriznili enkrat, datum rojstva psa pa je bil vnesen v centralni register psov že pred ugrizom.
9. Nevarne živali so živali, ki ogrožajo okolico zaradi svoje neobvladljivosti oziroma kažejo napadalno vedenje do človeka.
10. Nezdružljive živali pri nastanitvi so živali, ki si lahko medsebojno povzročijo nezaželeno brejost, poškodbe ali smrt.
11. Omamljanje živali je kakršenkoli dovoljeni postopek, ki povzroči stanje neobčutljivosti, ki traja, dokler žival ni mrtva, in se ji na ta način prihrani trpljenje, ki se mu je mogoče izogniti.
12. Pes pomočnik invalidov je pes, ki ga spremlja invalidna oseba ali njegov trener.
13. Pes vodič slepih je pes, ki ga spremlja slepa ali slabovidna oseba ali njegov trener.
14. Posebno huda telesna poškodba je poškodba, kot je opredeljena v kazenskem zakoniku in jo kot tako ugotovi zdravnik, ki obravnava poškodbo človeka zaradi ugriza psa.
15. Poskus na živali je postopek uporabe poskusne živali v poskusne ali druge znanstvene ali v izobraževalne namene, ki lahko živali povzroči določeno stopnjo bolečine, trpljenja, stiske ali trajnih poškodb, enakovredno ali hujšo od vboda igle, izvedenega v skladu z dobro veterinarsko prakso. Za poskus na živali se ne štejejo neeksperimentalne kmetijske prakse, neeksperimentalne klinične veterinarske prakse, veterinarska klinična preskušanja, potrebna za izdajo dovoljenja za promet z zdravilom za uporabo v veterinarski medicini, prakse, ki se izvajajo za namene priznane reje živali in prakse, ki se izvajajo predvsem za namene identifikacije živali.
16. Poskusne živali po tem zakonu so živali, ki se uporabljajo ali so namenjene za uporabo v poskusu, vključno z larvalnimi oblikami, ki se samostojno prehranjujejo, in fetalnimi oblikami sesalcev od zadnje tretjine normalnega prenatalnega razvoja ter zgodnejše razvojne stopnje živali, če se jih pusti pri življenju po tej razvojni stopnji in bodo zaradi izvedenih postopkov verjetno lahko občutile bolečine, trpljenje, stisko ali trajne poškodbe, potem ko dosežejo to razvojno stopnjo; za poskusne živali se štejejo tudi živi glavonožci, ki se uporabljajo ali so namenjene za uporabo v poskusu.
17. Prevoz živali je postopek, povezan s premeščanjem živali s prevoznim sredstvom, in traja od natovarjanja živali v kraju izvora do raztovarjanja živali v namembnem kraju.
18. Prireditev je organizirano zbiranje oseb, kot je opredeljeno v zakonu, ki ureja javna zbiranja, in obsega javne shode in javne prireditve (npr. razstave, tekmovanja in predstave).
19. Pristojna veterinarska organizacija je veterinarska organizacija s koncesijo za cepljenje psov proti steklini v skladu z zakonom, ki ureja veterinarstvo.
20. Projekt je program dela, ki ima opredeljen znanstveni cilj in vključuje posamezen poskus, serijo poskusov ali več serij poskusov na živalih.
21. Prostoživeče živali so živali prosto živečih živalskih vrst, kot jih določa zakon, ki ureja ohranjanje narave.
22. Rejne živali so kopitarji, parkljarji, perutnina, kunci, kožuharji in druge živali, ki se vzrejajo ali redijo za proizvodnjo hrane, volne, kož, krzna ali za druge gospodarske namene.
23. Skrbnik živali je oseba, ki ima žival v lasti, posesti ali oskrbi in odgovarja za ustrezno rejo, ravnanje, oskrbo in prevoz živali, ter imetnik objektov za rejo, trženje, prevoz, zakol, nego in prireditve z živalmi. Skrbnik živali odgovarja tudi za delo in ravnanje oskrbovalcev svojih živali ali živali, ki jih ima v oskrbi. Skrbnik zapuščene živali je imetnik zavetišča oziroma občina, če ni zagotovila zavetišča. Za skrbnike živali se štejejo tudi dediči po pokojnem lastniku živali.
24. Snemanje pomeni postopek izdelave posnetka v komercialne namene, v katerem vodeno nastopajo živali.
25. Tehnopatije so poškodbe ali bolezenske spremembe, ki nastanejo neposredno ali posredno zaradi neustreznega bivališča, opreme ali sistema reje.
26. Trpljenje pri živalih so bolečine, strah, poškodbe, pohabljenje, degeneracija, hiranje ali obolevanje ter prekomerno in nepotrebno vznemirjanje, ki jih povzroči človek.
27. Ugriz je poškodba živali ali človeka, ki jo povzroči pes z zobmi, pri čemer pride do prekinitve kontinuitete kože ali sluznice.
28. Uporabniška organizacija poskusnih živali (v nadaljnjem besedilu: uporabniška organizacija) je fizična ali pravna oseba, ki uporablja živali v poskusih.
29. Usmrtitev živali je predpisan postopek odvzema življenja živali.
30. Vzrejna organizacija laboratorijskih živali je fizična ali pravna oseba, ki vzreja oziroma redi živali z namenom njihove uporabe v poskusih v znanstveno-raziskovalnem ali izobraževalnem delu na izoliranih organih, tkivih in truplih v ta namen usmrčenih živali.
31. Zakol živali je usmrtitev živali za prehrano ljudi. Obredni zakol živali je zakol živali z verskim obredom.
32. Zapuščene živali so najdene, oddane ali odvzete hišne živali razen prostoživečih živali.
33. Zavetišče je objekt, v katerem se poskrbi za pomoč, oskrbo in namestitev zapuščenih živali.
34. Živali so živi vretenčarji, vključno s primati razen človeka.«.

5. člen ZZZiv-UPB2

V tem zakonu uporabljeni izrazi pomenijo:

1. Skrbnik živali je oseba, ki ima žival v lasti ali oskrbi in odgovarja za ustrezno rejo, ravnanje, oskrbo in prevoz živali ter imetnik objektov za rejo, trženje, prevoz, zakol, nego in prireditve z živalmi. Skrbnik živali odgovarja tudi za delo in ravnanje oskrbovalcev svojih živali ali živali, ki jih ima v oskrbi. Skrbnik živali, ki so zapuščene, je imetnik zavetišča oziroma občina, če ni zagotovila zavetišča.
2. Rejne živali so kopitarji, parkljarji, perutnina, kunci, kožuharji in druge živali, ki se vzrejajo ali redijo za proizvodnjo hrane, volne, kož, krzna ali za druge gospodarske namene.
3. Poskusne živali po tem zakonu pomenijo vsakega živega vretenčarja, razen človeka, tudi prostoživeče larvalne oblike brez fetalnih in embrionalnih oblik, ki se uporabljajo ali so namenjene za uporabo v poskusu.
4. Hišne živali so psi, domače mačke, sobne ptice, mali glodalci, terarijske, akvarijske in druge živali, ki se vzrejajo ali redijo za družbo, varstvo ali pomoč človeku.
5. Prostoživeče živali so živali prosto živečih živalskih vrst, kot jih določa zakon, ki ureja ohranjanje narave.
6. Nevarne živali so živali, ki ogrožajo okolico zaradi svoje neobvladljivosti oziroma kažejo napadalno vedenje do človeka.
7. Etološki normativi so normativi, ki upoštevajo posebne potrebe posamezne vrste živali in omogočajo dobro počutje živali.
8. Motnja v obnašanju je oblika v obnašanju, ki glede na pogostnost ali potek odstopa od obnašanja pripadnikov iste vrste živali v pogojih, ki jim dovoljujejo v celoti razviti vrsti značilno obnašanje.
9. Tehnopatije so poškodbe ali bolezenske spremembe, ki nastanejo neposredno ali posredno zaradi neustreznega bivališča, opreme ali sistema reje.
10. Za trpljenje pri živalih se štejejo bolečine, strah, poškodbe, pa tudi povzročanje pohabljenja, degeneracije, hiranja ali obolevanja ter prekomernega in nepotrebnega vznemirjanja, ki jih povzroči človek.
11. Poskus na živali pomeni uporabo živali v poskusne ali druge znanstvene namene, ki ji lahko povzroči bolečino, trpljenje, stisko ali trajne poškodbe.
12. Prevoz živali je vsako nakladanje in odprava živali s prevoznim sredstvom ter razkladanje živali. Ta izraz ne velja za prevoz posameznih živali, ki jih spremlja spremljevalec, in za prevoz hišnih živali, ki jih spremljajo skrbniki oziroma spremljevalci.
13. Prevozna sredstva so cestna in železniška vozila, plovila in zrakoplovi, ki so uporabljena za nakladanje, prevoz in razkladanje živali, ter kletke, zabojniki in podobno za prevoz živali s cestnimi, železniškimi, zračnimi in vodnimi prevoznimi sredstvi.
14. Spremljevalec živali je oseba, ki spremlja prevoz živali, in med prevozom živali nadzira, hrani in napaja ter, če je treba, pomolze in pomaga pri porodu.
15. Zakol živali je način usmrtitve živali za prehrano ljudi. Obredni zakol živali je zakol živali z religioznim ceremonialom, ki ga opravi pooblaščena oseba verske skupnosti.
16. Omamljanje živali je kakršenkoli dovoljeni postopek, ki povzroči stanje neobčutljivosti, ki traja, dokler žival ni mrtva, in se ji na ta način prihrani trpljenje, ki se mu je mogoče izogniti.
17. Usmrtitev živali je postopek odvzema življenja živali, pri čemer se za dopustno usmrtitev šteje postopek, ki povzroči živali hitro izgubo zavesti in smrt brez trpljenja.
18. Zapuščene živali so najdene, oddane ali odvzete hišne živali.
19. Zavetišče je objekt, v katerem se poskrbi za pomoč, oskrbo in namestitev zapuščenih živali.
20. Pristojna veterinarska organizacija je veterinarska organizacija s koncesijo za cepljenje psov proti steklini v skladu z zakonom, ki ureja veterinarstvo.
21. Nezdružljive živali pri nastanitvi so tiste živali, ki si lahko medsebojno povzročijo nezaželeno brejost, poškodbe ali smrt.
22. Javno mesto je javni kraj, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja varstvo javnega reda in miru, razen površin, kjer ni oziroma ni pričakovati večjega števila ljudi.
23. Nevaren pes je pes, ki je ugriznil človeka oziroma žival. Za nevarne pse se ne štejejo:
– službeni policijski ali vojaški psi, katerih ugriz je posledica izvajanja službene dolžnosti;
– psi, katerih ugriz je posledica nedovoljenega vstopa osebe v objekt ali na ograjeno zemljišče, ki je na vhodu označen z opozorilnim znakom.
24. Posebno huda telesna poškodba je poškodba, kot je opredeljena v kazenskem zakoniku in jo kot tako ugotovi zdravnik, ki obravnava poškodbo človeka zaradi ugriza psa.


OBRAZLOŽITEV:
Največ sprememb in dopolnitev v 5. členu se nanaša na termine, ki so del terminologije na področju zaščite živali, ki se uporabljajo v poskusih in so prenesene iz Direktive 2010/63/EU, ki jo ta sprememba zakona implementira.

Direktiva namesto o poskusih govori o postopkih. Utemeljitev te terminološke spremembe so v postopku snovanja direktive podpirali z ugotovitvami, da ima beseda postopek manj neprijetno konotacijo kot poskus, posebno še v smislu uporabe živali v teh dejavnostih. Glede na to, da Republika Slovenija direktivo implementira s spremembo zakona in ne s snovanjem novega in da je beseda postopek v zakonu že uporabljena v veliko bolj splošnem smislu (npr: postopek za izdajo dovoljenja), je uporaba te besede nemogoča. Zato zakon ohranja termina poskus na živali in poskusna žival in ju na novo definira v skladu z določbami direktive, vnaša pa tudi novo terminologijo s tega področja: dovoljenje za poskus, projekt, laboratorijske živali, vzrejne organizacije laboratorijskih živali, dobaviteljske organizacije laboratorijskih živali in uporabniške organizacije poskusnih živali.

Na področju nevarnih psov sta definiciji nevarnega psa dodani dve okoliščini, v katerih pes ob ugrizu ni imenovan za nevarnega. Gre za ugrize, ki nastanejo zaradi ravnanja s psi med veterinarskimi posegi, saj so ti lahko izzvani z bolečino ali s strahom, ki ju lahko povzroči veterinar med diagnostičnimi ali terapevtskimi postopki in ne morejo služiti kot pokazatelj, da je pes tudi sicer nagnjen k izražanju agresivnosti z grizenjem. Druga olajševalna okoliščina je ugriz mladega psa. Pri tem se izhaja iz predpostavke, da ugriz, ki ga je izvedel pes pri starosti manj kot devet mesecev, ne povzroči hujših posledic in da je pri mladem psu večja verjetnost, da je do ugriza prišlo med igro in ne kot izraz agresije do človeka. Obenem je dodano varovalo, ki preprečuje zlorabe in promovira registracijo psov, saj je to olajševalno okoliščino možno izrabiti le enkrat in sicer v pod pogojem, da je bil datum rojstva psa vnesen v centralni register psov pred ugrizom, torej je bil pes ob ugrizu že registriran.

Dodana je tudi definicija ugriza. Odsotnost jasne definicije ugriza, ki je po zakonu edini razlog za imenovanje nevarnega psa, je v preteklosti predstavljalo težave pri izvajanju zakonodaje v praksi. Predlagana definicija je jasna in strokovna, zaradi česar bo preprečila dosedanje nejasnosti, ki so uradne veterinarje do sedaj ovirale pri odločanju v inšpekcijskih postopkih.

Pes pomočnik invalidov in pes vodič slepih sta termina, ki sta uporabljena v 13. členu zakona, vendar doslej nista bila definirana. Ker omenjeni člen zagotavlja določene pravice skrbnikom teh psov, kadar so ti v njihovem spremstvu, je bilo treba v izogib zlorabam podrobno definirati ta pojma.

V zvezi z novim 14. a členom zakona, ki ureja zaščito živali na javnih prireditvah in snemanjih, je treba vnesti definiciji teh dveh terminov. Pri tem se definicija prireditve naslanja na zakon, ki ureja javna zbiranja, definicija snemanja pa je nova in se nanaša na izdelavo katerihkoli avdio ali video posnetkov, v katerih žival nastopa vodeno. Pri tem je treba poudariti, da gre za živali, ki se jih uporablja v okoliščinah, ki od njih zahtevajo vodeno nastopanje z morebitnim vsiljenim ali naučenim vedenjem. Izključuje pa snemanje živali v naravi za potrebe izdelave dokumentarnih filmov, katerih namen je prikazati naravno vedenje živali. Prav tako je izrecno navedeno, da gre za snemanja v komercialne namene, s čimer je vključeno izdelovanje posnetkov, kakršne so reklamni ali igrani filmi, namenjeni javnemu predvajanju s komercialnim učinkom, izključeni pa so npr. družinski posnetki z živalmi in podobni izdelki, kljub temu, da se lahko znajdejo na spletnih portalih z video vsebinami.

Sprememba definicije prevoza živali je predlagana z namenom posodobitve. Namen določb zakona je zagotoviti zaščito živali, katerih transport ni urejen z Uredbo 1/2005/ES. Predlagana definicija prevoza je bolj splošna in zajema vse živali, ki se prevažajo. Uredba 1/2005/ES ščiti tiste, ki se jih prevaža v komercialne namene, zakon pa vse ostale.

Sprememba definicije trpljenja živali je predlagana iz razloga zagotavljanja večje jasnosti. Stara definicija je namreč kot trpljenje definirala tudi povzročanje hiranja, obolevanja, pohabljanja itd., kar ni primerno, saj so našteta dejanja v bistvu povzročanje neugodnih stanj in posledično trpljenja, ne pa trpljenje samo, ki je po naravi stvari pasivno stanje.

Dopolnitev definicije skrbnika živali je potrebna zaradi reševanja težav iz prakse izvajanja zakona, ko v primeru smrti lastnika živali pride do težav z zagotavljanjem oskrbe živali pokojnika. S takšno dopolnjeno definicijo bodo uradni veterinarji lažje imenovali odgovorne, ki morajo zaščititi dobrobit živali, katerih lastnik bo določen v zapuščinskem postopku, kar pa lahko zaradi morebitnih zaostankov ogrozi njihovo dobrobit. Skrbnik je po novem predlogu poleg osebe, ki ima žival v lasti ali oskrbi tudi oseba, ki ima žival v posesti.

Definiciji usmrtitve in zakola sta spremenjeni delno zaradi prilagajanja zakona Uredbi 1099/2009/ES, ki bo s 1.1.2003 tudi v Sloveniji začela urejati področje zaščite živali v času zakola in usmrtitve pri depopulaciji, delno pa zaradi zagotavljanja večje jasnosti. Stara definicija usmrtitve je vsebovala določbo, da je dopustna samo usmrtitev, ki povzroči živali hitro izgubo zavesti in smrt brez trpljenja, kar je podrobneje opisano in določeno že v 26. členu zakona, zaradi česar to ponavljanje v definicijah ni potrebno. Definicija zakola pa se v novem predlogu naslanja na definicijo iz omenjene uredbe.

Z definicijo živali se natančnejše opredeljuje področja uporabe zakona. Primerljiva zakonodaja v svetu se prav tako omejuje na zaščito vretenčarjev. Poleg teh so pogosto zakonsko zaščitene tudi živali iz družine glavonožcev, ki so v Uniji omenjeni in zaščiteni z zakonodajo na področju poskusnih živali.

Predlog sprememb opušča definiciji dveh terminov, ki se v zakonu ne pojavljata in sta zato nepotrebna: prevozna sredstva in spremljevalec živali.



2. člen

6. člen se spremeni tako, da se glasi:

»6. člen

Lastnik psa mora zagotoviti, da je pes do dopolnjenega tretjega meseca starosti označen na predpisan način.

Lastnik psa mora v sedmih dneh od pridobitve prijaviti psa pristojni veterinarski organizaciji. Mladiča mora prijaviti najkasneje do dopolnjenega tretjega meseca njegove starosti.

Pristojna veterinarska organizacija mora ob prijavi iz prejšnjega odstavka v centralni register psov, ki se vodi pri upravnem organu, pristojnem za veterinarstvo, vnesti naslednje podatke:
- o psu;
- o izvoru psa, če je ta skoten po 1. januarju 2015;
- o tem, ali je pes namenjen za razmnoževanje;
- osebno ime ali firmo, naslov prebivališča ali sedež, enotno matično številko občana (EMŠO) lastnika psa, oziroma za službene pse podatke o državnem organu za namen ugotavljanja lastništva živali v primeru zapuščene živali ali ugriza psa.

Lastnik psa mora javiti:
- pristojni veterinarski organizaciji pogin in spremembo lastništva psa ter evtanazijo psa, če ni izvedena v pristojni veterinarski organizaciji;
- pristojni veterinarski organizaciji ali zavetišču pobeg in odtujitev psa.

Pristojna veterinarska organizacija in zavetišče morata podatke iz prejšnjega odstavka vnesti v centralni register psov.

V centralni register psov se kot lastnik psa lahko vpiše le oseba, ki je dopolnila 18 let.

Izvor psa se za pse, skotene v Republiki Sloveniji, izkazuje s številko mikročipa ali druge označitve matere psa. Če je pes posvojen iz zavetišča, se kot izvor psa šteje zavetišče. Pri trgovanju, uvozu ali nekomercialnem premiku psa se izvor psa izkazuje s predpisanim dokumentom, ki spremlja žival.

Osebni podatki iz tretjega odstavka tega člena se obdelujejo za vodenje in vzdrževanje centralnega registra psov ter za odločanje po tem zakonu in po zakonu, ki ureja veterinarska merila skladnosti. Upravni organ, pristojen za veterinarstvo, in pristojne veterinarske organizacije pridobijo navedene osebne podatke od lastnikov psov ter za potrebe preverjanja točnosti pridobljenih podatkov tudi iz centralnega registra prebivalstva. Upravni organ, pristojen za veterinarstvo, lahko pridobiva osebne podatke iz tretjega odstavka tega člena iz centralnega registra prebivalstva tudi z neposrednim elektronskim dostopom in jih lahko vpogleda, prepiše ali izpiše ter nadalje obdeluje v postopkih po tem zakonu in po zakonu, ki ureja veterinarska merila skladnosti.

Način označitve iz prvega odstavka in pogoje za izvajanje četrtega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za veterinarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).«.

6. člen ZZZiv-UPB2

Za prijavo in gojitev hišnih živali se uporabljajo določbe zakona, ki ureja veterinarska merila skladnosti, pri čemer pristojne veterinarske organizacije ob prijavi psa v centralni register psov vnesejo podatke o psu in osebno ime, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča ter enotno matično številko občana (EMŠO) lastnika psa oziroma za službene pse podatke o državnem organu za namen ugotavljanja lastništva živali v primeru zapuščene živali ali ugriza psa.

Osebni podatki iz prejšnjega odstavka se obdelujejo za vodenje in vzdrževanje centralnega registra psov ter za odločanje po tem zakonu in po zakonu, ki ureja veterinarska merila skladnosti. Upravni organ, pristojen za veterinarstvo, in pristojne veterinarske organizacije pridobijo osebne podatke iz prejšnjega odstavka od lastnikov psov ter za potrebe preverjanja točnosti pridobljenih podatkov tudi iz centralnega registra prebivalstva. Upravni organ, pristojen za veterinarstvo, lahko pridobiva osebne podatke iz prejšnjega odstavka iz centralnega registra prebivalstva tudi z neposrednim elektronskim dostopom in jih lahko vpogleda, prepiše ali izpiše ter nadalje obdeluje v postopkih po tem zakonu in po zakonu, ki ureja veterinarska merila skladnosti.

Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena mora skrbnik živali v tridesetih dneh od pridobitve prosto živečih živali iz skupin velikih sesalcev in velikih plazilcev oziroma živali, ki izločajo strupe, prijaviti njihovo posedovanje upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo.


OBRAZLOŽITEV:
Obvezno označevanje psov se je doslej izvajalo na osnovi prvega odstavka 12. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (ZVMS), ki predvideva, da mora imetnik zagotoviti, da so njegove živali na predpisan način označene in registrirane. Glede na to, da Zakon o zaščiti živali ureja vprašanja zapuščenih živali in nevarnih psov, je smiselno določbo o označevanju prenesti v ta zakon in posledično izvajati nadzor nad tem določilom na podlagi tega zakona.

Spremenjeni 6. člen zakona podrobneje določa obveznosti lastnika v zvezi z označevanjem, prijavo in spremembami lastništva psa, določa pa tudi obveznosti veterinarske organizacije oziroma zavetišča v zvezi z vnašanjem teh podatkov v centralni register psov.

Po novem se bo v centralni registru psov kot lastnik lahko vpisala le polnoletna oseba. S to spremembo se rešuje težave v zvezi z odgovornostjo za morebitno škodo, ki jo povzroči pes.

Izvor psa je še ena novost, ki jo uvaja zakon v tem predlogu. Gre za ukrep, ki bo pomagal preprečiti goljufije na področju prometa s psi.

Podatek o tem, ali je pes namenjen za razmnoževanje, predstavlja nekaj možnosti za ukrepanje na več področjih. Z zbiranjem teh podatkov je bolje omogočeno izvajanje 11. člena zakona, ki določa, da mora skrbnik hišne živali, ki ni predvidena za razplod, tega preprečiti.



3. člen

Tretji odstavek 8. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Živali, katerih dobrobit je odvisna od dnevne oskrbe človeka, morajo biti vsaj enkrat dnevno pod nadzorom oskrbovalca.«.

8. člen ZZZiv-UPB2

Bolne, poškodovane in onemogle živali morajo biti takoj ustrezno oskrbljene.
Zagotovljena mora biti ustrezna ločena namestitev bolnih, poškodovanih ali onemoglih živali.
Vse rejne in hišne živali morajo biti vsaj enkrat dnevno pod rednim nadzorstvom oskrbovalcev.


OBRAZLOŽITEV:
Sprememba tretjega odstavka 8. člena zakona je potrebna predvsem zaradi olajšanja izvajanja nekaterih živinorejskih dejavnosti, kot je gorska paša. Če skrbnik zagotavlja vse potrebno za zaščito živali in ji nudi tako krmo, vodo, kot tudi varnost pred pobegom, dejansko ne obstaja potreba po tem, da so živali pod vsakodnevnim nadzorom lastnika. Če pa je dobrobit živali, ki jih ima človek v reji, odvisna od različnih mehaničnih sistemov, ki lahko zatajijo, je potreben vsakodnevni nadzor živali in opreme. S to spremembo se zakon približa določbam Evropske konvencije o zaščiti rejnih živali, ki predpisuje, da je treba stanje živali in njihovega zdravja preverjati v ustreznih intervalih, ki preprečujejo nepotrebno trpljenje, pri živalih, ki se redijo v intenzivnih rejah, pa vsaj enkrat dnevno.



4. člen

10. člen se spremeni tako, da se glasi:

»10. člen

Kdor je pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja mučenja živali, ne sme biti skrbnik živali do izbrisa obsodbe. Pristojno sodišče o pravnomočnosti obsodbe obvesti upravni organ, pristojen za veterinarstvo, ki o tem vodi evidenco. Osebni podatki iz tega odstavka se uporabljajo izključno za namen nadzora po tem zakonu.

Hišne živali se sme osebam, mlajšim od 16 let, prodajati, oddajati ali podarjati le ob navzočnosti enega od staršev ali skrbnika.«.

10. člen ZZZiv-UPB2

Prepovedano je prodajati ali podarjati hišne živali osebam, mlajšim od 16 let, brez pisne privolitve njihovih staršev ali skrbnikov.


OBRAZLOŽITEV:
Prvi odstavek spremenjenega 10. člen zakona odgovarja na zahteve civilne družbe, ki je v času sprememb zakona pogosto zahtevala prepoved lastništva živali obsojenim mučiteljem. Predlog uvaja evidenco oseb. pravnomočno obsojenih zaradi kaznivega dejanja mučenja živali, tem osebam pa prepoveduje biti skrbnik živali do izbrisa obsodbe. Predlagani način je po mnenju predlagateljev kompromis in edini možen način za delno uresničitev zahteve civilne družbe, saj je hkrati z zaščito živali treba s predpisom upoštevati načela temeljnih človekovih pravic.

Drugi odstavke spremenjenega 10. člena zakona se nanaša na določbo Evropske konvencije o zaščiti hišnih živali, ki določa, da je hišno žival dovoljeno prodati samo osebi, ki je starejša od 16 let, razen z izraženo privolitvijo staršev ali skrbnikov. Dosedanji predpis je zahteval pisno privolitev, vendar ni predpisoval ravnanja z omenjenim dokumentom. Novi predlog upošteva domnevo privolitve enega od staršev ali skrbnika mladoletne osebe, če je ta prisoten ob nakupu hišne živali in zato ne zahteva več pisne privolitve. Na ta način poleg zagotavljanja istega učinka novi predpis tudi zmanjšuje administrativno breme.
Logiran

Jana
Jana Pahovnik
administrator
*****
Offline Offline

Spol: Ženska
Sporočil: 33.410


Sijejo zvezdice na nebu ...


WWW
« Odgovor #385 : ponedeljek, 09.07.2012 : 20:14:07 »

5. člen

Prvi odstavek 11. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Skrbnik hišne živali, ki ni namenjena za razmnoževanje, mora zagotoviti osamitev, kontracepcijo, sterilizacijo ali kastracijo živali.«.

Za tretjim odstavkom se doda četrti odstavek, ki se glasi:
»Določba prejšnjega odstavka ne velja za javna mesta, ki so z odlokom lokalne skupnosti ali s privolitvijo lastnika javnega mesta namenjena sprehajanju in druženju psov, in so ograjena na način, ki psom onemogoča pobeg.«.

11. člen ZZZiv-UPB2

Skrbnik hišnih živali mora z zagotovitvijo osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali.
Skrbnik živali mora z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici.
Skrbnik psa mora na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu.


OBRAZLOŽITEV:
Prvi odstavek 11. člena je spremenjen tako, da je osamitev, kontracepcija, sterilizacija ali kastracija obvezna pri tistih hišnih živalih, ki niso namenjene za razmnoževanje.

Novi četrti odstavek uvaja izjemo od obveznega fizičnega varovanja psov na javnem mestu in sicer samo za ustrezno ograjene površine, ki psom preprečujejo pobeg. Uvedba t. im. pasjih parkov je v Republiki Sloveniji še novost, v tujini pa zelo priljubljena rešitev za skrbnike psov, ki živijo v mestih, da svojim psom omogočajo ustrezno socializacijo, igro in druga vrsti specifična vedenja, ki jih sicer zaradi fizičnega varstva psa ne morejo zagotoviti.



6. člen

Za 14. členom se doda 14. a člen, ki se glasi:

»14. a člen

Živali smejo nastopati na prireditvah ali snemanjih le, če je jim je prihranjeno nepotrebno trpljenje in ne gre za prepovedana ravnanja iz 15. člena tega zakona ter je živalim zagotovljena oskrba v skladu z etološkimi normativi glede na vrsto živali.

Kadar je pričakovati, da bo zaradi dejavnosti iz prejšnjega odstavka ogrožena dobrobit živali (npr. napor, dolgotrajnost, izčrpanost), mora organizator zagotoviti prisotnost veterinarja in upoštevati njegova strokovna navodila.

Izvajanje prireditve ali snemanja z bolnimi ali poškodovanimi živalmi je prepovedano.

Če je ravnanje iz prejšnjega odstavka tega člena storjena naklepno in nastanejo posledice iz 4. člena tega zakona, se šteje, da gre za mučenje živali. Podrobnejše pogoje iz tega člena predpiše minister.«.

OBRAZLOŽITEV:
Zaščita živali, ki nastopajo na snemanjih in prireditvah je novost v Zakonu o zaščiti živali. Uporaba živali na snemanjih je lahko za te zelo naporna in lahko škodljivo vpliva na njihovo dobrobit. V Republiki Sloveniji je vse bolj pogosta dejavnost izvajanja domače in tuje komercialne filmske in video produkcije, ki pogosto vključuje tudi uporabo živali. Zato je nujna dopolnitev zakona, ki bo zagotavljala zaščito teh živali.

Definicija prireditve se v 5. členu zakona naslanja na zakon, ki ureja javna zbiranja, in tako poleg športnih prireditev in razstav vključuje tudi gledališke predstave.

Pri tem je treba poudariti, da gre za živali, ki se jih uporablja v okoliščinah, ki od njih zahtevajo vodeno nastopanje z morebitnim vsiljenim ali naučenim vedenjem. Izključuje pa snemanje živali v naravi za potrebe izdelave dokumentarnih filmov, katerih namen je prikazati naravno vedenje živali. Prav tako je izrecno navedeno, da gre za snemanja v komercialne namene, s čimer je vključeno izdelovanje posnetkov, kakršne so reklamni ali igrani filmi namenjeni javnemu predvajanju s komercialnim učinkom, izključeni pa so npr. družinski posnetki z živalmi in podobni izdelki, kljub temu, da se lahko znajdejo na spletnih portalih z video vsebinami.



7. člen

V prvem odstavku 15. člena se v prvi alinei besedilo »spolna zloraba živali« nadomesti z besedilom »spolno občevanje med človekom in živaljo, z njim izenačeno spolno ravnanje ali kakšno drugo spolno dejanje zaradi zadovoljevanja človekovih spolnih potreb«.

Peta alinea se spremeni tako, da se glasi:
»- obmetavanje s petardami ali drugimi pirotehničnimi sredstvi, obmetavanje s kamenjem ali drugimi predmeti, prodaja in uporaba sredstev (npr. pasti stopalk, zank in limanic), ki žival imobilizirajo na način, ki je ne usmrti in ji povzroča poškodbe in bolečino; izjemoma je dovoljena uporaba limanic organizacijam, registriranim za izvajanje dejavnosti zatiranja škodljivih glodalcev pri pristojnem upravnem organu;«.

Osma alinea se spremeni tako, da se glasi:
»– preobremenjevanje živali, uporaba plemensko nezrelih živali (premladih ali spolno nezrelih živali) za razplod, onemogočanje potrebnega počitka, preskubljanje perutnine, uporaba bolne, ranjene, poškodovane ali ustrahovane živali oziroma njeno fizično izkoriščanje, tek živali, vezane na motorno prometno sredstvo, ter vzpodbujanje živali s poživili (doping);«.

Deseta alinea se spremeni tako, da se glasi:
»– preganjanje v naravnem ali urbanem okolju živečih živali; to ne velja za lovski pogon, brakado ali pritisk v skladu s predpisi o lovstvu, za izvajanje veterinarskih ukrepov in za ukrepe za varovanje premoženja;«.

Na koncu osemnajste alinee se pika nadomesti s podpičjem in za osemnajsto alineo se dodata devetnajsta in dvajseta alinea, ki se glasita:
»- spodbujanje napadalnosti živali do človeka ali živali, razen za namen šolanja ali uporabe službenih policijskih in vojaških psov;
- dejavnost prodaje psov in mačk, ki ne izhajajo iz lastne vzreje nosilca dejavnosti.«.

15. člen ZZZiv-UPB2

Prepovedana ravnanja so:

– zbadanje živali, stiskanje, natezanje ali zvijanje delov telesa živali, obešanje, če ne gre za strokovne posege, udarjanje, potapljanje ali drugačno dušenje živali, metanje, suvanje ali namerno povoženje živali ter spolna zloraba živali;
– izpostavljanje živali ognju, vročim, jedkim ali strupenim sredstvom ter drugim fizikalnim ali kemičnim učinkom v nasprotju z določbami tega zakona;
– prisilno hranjenje, če to ni v zdravstvene ali v znanstveno-raziskovalne namene, puljenje perja živi perjadi, trganje rib s trnkov in druga podobna dejanja v nasprotju z določbami tega zakona;
– streljanje živali ne glede na vrsto orožja oziroma strelne naprave;
– obmetavanje s petardami ali drugimi pirotehničnimi sredstvi, obmetavanje s kamenjem ali drugimi predmeti, nastavljanje pasti, razen tistih, ki živali usmrtijo v trenutku in so namenjene za usmrtitev gospodarsko škodljivih glodalcev, zank in limanic razen uporabe lovilnih naprav, ki živali ne poškodujejo;
– organiziranje borb živali, uporaba živali za borbe, spodbujanje ter šolanje živali za borbo z drugo živaljo;
– uporaba živih živali za hrano ali vabo; izjemoma je dopustna uporaba živih živali za hrano, če so pogoji približani pogojem v naravi;
– preobremenjevanje živali, uporaba plemensko nezrelih živalih (premladih ali spolno nezrelih živali), onemogočanje potrebnega počitka, uporaba bolne, ranjene, poškodovane ali ustrahovane živali oziroma njeno fizično izkoriščanje, preobremenjevanje s tekom ob prometnem sredstvu ter vzpodbujanje živali s poživili (doping);
– vzreja, vzgoja in šolanje na način in s pripomočki, ki živali povzročajo bolečine ali kako drugače škodijo njenemu zdravju;
– preganjanje v naravnem ali urbanem okolju živečih živali in preganjanje s pogonom, strašenjem ali z nepotrebnim pregonom iz njihovih zavetišč ali gnezdišč; to ne velja za lovski pogon, brakado ali pritisk, če se izvede v skladu s predpisi o lovstvu, ter za izvajanje veterinarskih ukrepov;
– lov na divjad v času lovopusta, lov na vodeče samice v času poleganja in dojenja mladičev ter neupravičena opustitev zasledovanja obstreljene divjadi;
– namerna trajna ali začasna zapustitev živali;
– krmljenje živali s snovjo, ki ji povzroča, trpljenje, poškodbe ali smrt;
– izpustitev prostoživeče živali, ki je bila vzrejena s pomočjo človeka, v naravo, če ni pripravljena za preživetje v naravnem okolju;
– lov divjadi z namenom gojenja v nasprotju s predpisi o lovstvu in ribištvu;
– zadrževanje prostoživečih živali v neregistriranih živalskih vrtovih;
– reja vretenčarjev, ki kažejo sami ali njihovi potomci dedne napake, ki povzročajo trpljenje živali; ta prepoved ne velja za rejo gensko spremenjenih organizmov v zaprtem sistemu, če reja poteka v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi;
– posegi na živalih, opravljeni v nasprotju s predpisi.

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so dovoljena naslednja ravnanja:
a) odlov živali v skladu s predpisi o lovstvu in ribištvu;
b) odvzem živali iz narave v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, lovstvo in ribištvo;
c) streljanje gojene divjadi v oborah, kadar živali ni mogoče fiksirati z namenom zakola oziroma bi to dejanje ogrožalo varstvo in zaščito ljudi oziroma živali;
d) omama, anestezija ali usmrtitev nevarnih živali, če je to povezano z varstvom in zaščito ljudi ali živali.

Če je ravnanje iz prvega odstavka tega člena storjeno naklepno in zaradi tega nastanejo posledice iz 4. člena tega zakona, se šteje, da gre za mučenje živali.


OBRAZLOŽITEV:
V 15. členu se namesto »spolne zlorabe« prepove vsakršno spolno dejanje med človekom in živaljo zaradi zadovoljevanja človekovih spolnih potreb. Ta sprememba je predlagana predvsem zaradi večje jasnosti in lažjega morebitnega izvajanja predpisa. Spolna zloraba je namreč po logiki stvari spolni odnos brez privolitve, kar je v primeru odnosa med človekom in živaljo nesmiselna dikcija. Obstoječ predpis je torej pomanjkljiv in bi lahko povzročal težave pri morebitnem izvajanju. Novi predlog s tega vidika ne dopušča dvoma, saj je prepovedano kakršno koli spolno dejanje med človekom in živaljo zaradi zadovoljevanja človekovih spolnih potreb.

Peta alinea se dopolnjuje z določbo v zvezi s sredstvi, ki žival imobilizirajo na način, ki jo poškoduje, a je ne usmrti (pasti stopalke, limanice…). Gre za naprave, ki imajo zelo škodljiv vpliv na dobrobit živali, saj so te z njihovo uporabo izpostavljene velikim bolečinam in hudim poškodbam, ki lahko povzročijo dolgotrajno trpljenje preden živali poginejo. Poleg uporabe limanic samo organizacijam, ki so registrirane za izvajanje deratizacije. Te organizacije namreč zagotavljajo, da so živali, ki se ujamejo na limanice, v najkrajšem času humano usmrčene, kar preprečuje trpljenje teh živali, uporaba teh sredstev pa je pri njihovem delu pogosto nenadomestljiva.

V osmi alinei je dodana novost in sicer prepoved preskubljanja. Gre za ukrep z namenom osvežitve nesnosti kokoši nesnic, ki vključuje spremembo svetlobnega režima in odtegovanja krme in vode za določeno obdobje. Po tem obdobju se živali na novo operijo in se jim poveča nesnost. Ukrep škodljivo vpliva na dobrobit živali, poleg tega obstajajo učinkovite alternative povečanja nesnosti, zaradi česar je predlagana ta prepoved. Druga sprememba osme alinee se nanaša na izboljšanje predpisa o prepovedi teka ob prometnem sredstvu. Novi predlog tako bolje definira, da je prepovedano siliti žival v tek ob motornem prevoznem sredstvu s tem, da je privezana na to sredstvo. S tem predlogom so predvsem izvzeti psi, ki lahko še naprej tečejo ob kolesu.

Deseta alinea je spremenjena zaradi večje jasnosti. Prepovedano je preganjanje v naravnem ali urbanem okolju živečih živali, razen, če je izvedeno v skladu z lovsko zakonodajo, ali kot veterinarski ukrep, ali kot ukrep za varovanje lastnine.

V devetnajsti alinei se kot prepovedano ravnanje opredeljuje spodbujanje napadalnosti živali do človeka ali živali (npr. ščuvanje psa na človeka ali žival), razen v primeru službenih policijskih ali vojaških psov. Takšno ravnanje dosedaj ni bilo jasno prepovedano, a je v skladu s cilji tega zakona v delu, ki ureja ravnanje z nevarnimi psi.

V dvajseti alinei se ureja prepoved dejavnosti trgovanja s psi in mačkami, ki ne prihajajo iz lastne reje. Gre za ukrep, ki bo pripomogel k preprečevanju preprodaje pasjih mladičev z neznanim poreklom ali iz vprašljivih rej. Ta problem je v Republiki Sloveniji zelo velik.
Preprodajalci pasjih mladičev namreč trgujejo z mladiči različnih pasem, ki izvirajo iz drugih držav Unije ali iz tretjih držav, in so pogosto tako mladi, da že transport teh živali predstavlja veliko tveganje za njihovo dobrobit, kot tudi za njihovo zdravstveno stanje. Zelo pogost zaplet pri nakupu teh živali je, da te zbolijo in poginejo kmalu za tem, ko jih prevzame novi lastnik. Glede na to, da predstavlja preprodaja pasjih in mačjih mladičev resno tveganje za dobrobit teh živali, da gre pri prometu s temi živalmi pogosto za prenašanje nalezljivih bolezni hišnih živali in da živali pogosto ne spremlja dokumentacija, ki bi dokazovala njihov izvor in pasmo, novi predlog predvideva prepoved predlog prepoveduje tudi prodajo takšnih sredstev. Dopušča pa izjemo, in sicer uporabo trgovanja z mladiči psov in mačk, ki ne izhajajo iz lastne reje nosilca dejavnosti.



8. člen

V prvem odstavku 20. člena se na koncu pete alinee pika nadomesti s podpičjem in za peto alineo se doda šesta alinea, ki se glasi:
»- skrajšanje enega uhlja za največ 1/4 pri mački, ki živi prosto v okolju, izvedeno zaradi označitve sterilizirane oziroma kastrirane živali pod pogojem, da je poseg opravljen pod splošno anestezijo.«.

V drugem odstavku se v četrti alinei besedilo »v primeru,« nadomesti z besedilom »v primerih iz šeste alinee prejšnjega odstavka, ali«, peta alinea pa se spremeni tako, da se glasi:
»– krajšanje repov psom, razen če je poseg v korist živali.«.

20. člen ZZZiv-UPB2

Prepovedano je in se šteje za mučenje živali popolno ali delno amputiranje telesnih delov in popolni ali delni odvzem ali uničenje organov ali tkiv vretenčarjev, ki je storjeno naklepno, razen če je:
– poseg po veterinarski presoji potreben za ugotavljanje bolezni in za rešitev ali ozdravljenje živali;
– poseg v znanstveno-raziskovalne namene v skladu s predpisi;
– sterilizacija oziroma kastracija potrebna za zmanjšanje razmnoževanja živali, agresivnosti, načina reje ali preprečevanja razmnoževanja živali z dednimi hibami;
– popoln ali delni odvzem organov ali tkiv potreben za transplantacijo, za vzgajanje celičnih ali tkivnih kultur ali pregled izoliranih organov, tkiv ali celic, za diagnostične namene ali pripravo gojišč v skladu s predpisi;
– poseg pri rejni živali potreben, da se v reji preprečijo večje poškodbe ali obolenja.

Prepovedani so naslednji posegi:
– odstranjevanje krempljev mačkam, odstranjevanje glasilk živalim in boleče podkovanje kopitarjev;
– krajšanje kljunov perutnini, razen če so opravljeni z namenom, da se preprečijo večje poškodbe in obolenja v rejah;
– amputacije ali kastracije z elastičnim obročkom;
– krajšanje uhljev živalim, razen v primeru, če je poseg v korist živali;
– krajšanje repov psom, razen mladičem pasemskih psov, ki niso starejši od 5 dni, pri katerih se rep krajša v skladu s pasemskimi in kinološkimi standardi, ter psom, če je poseg v korist živali; navedene posege lahko opravi le veterinar.


OBRAZLOŽITEV:
20. člen zakona ureja vprašanje posegov, ki jih je dovoljeno izvajati na živalih, oziroma posege, ki jih pod nobenim pogojem ni dovoljeno izvajati. Spremembe, ki so predlagane, se nanašajo na dva kirurška posega.

Novi predlog dopušča skrajšanje enega uhlja pri potepuških mačkah, ki so bile sterilizirane ali kastrirane in se jih spušča nazaj v okolje, od koder so bile odvzete. Predlagani ukrep ima ugoden učinek na dobrobit teh živali. Če so namreč označene na tak način, se razlikujejo od ostalih mačk, ki še niso bile sterilizirane, in zato ne bodo več lovljene in izpostavljene stresu, ki ga te živali izkusijo, kadar z njimi ravnajo ljudje, katerih bližine te živali niso vajene, ker živijo kot potepuške živali. Če je ta poseg opravljen pod splošno anestezijo, ne predstavlja tveganja za dobrobit teh živali.

Druga novost, ki jo predstavlja novi predlog, uvaja prepoved krajšanja repov psom zaradi estetskih razlogov. Doslej je zakon dopuščal krajšanje repov mladičem tistih pasem, katerih pasemski in kinološki standardi dopuščajo, da imajo psi skrajšan rep. Glede na to, da noben od pasemskih in kinoloških standardov ne predpisuje, da bi repi morali biti skrajšani, da je svetovna doktrina dobrobiti psov naklonjena ideji opuščanja nepotrebnega krajšanja repov in uhljev in da je ta prepoved v skladu z Evropsko konvencijo o zaščiti družnih živali, ki je edina konvencija o zaščiti živali, ki je Republika Slovenija še ni podpisala, novi predlog predvideva prepoved krajšanje repov psom, razen če je poseg v korist živali.



9. člen

20.a člen se spremeni tako, da se glasi:

»20. a člen

Vzrejne organizacije laboratorijskih živali, dobaviteljske organizacije laboratorijskih živali in uporabniške organizacije mora pred začetkom opravljanja dejavnosti odobriti upravni organ, pristojen za veterinarstvo, ki o tem vodi evidenco.

Organizacije iz prejšnjega odstavka se odobrijo, če izpolnjujejo predpisane pogoje glede prostorov, opreme, tehničnih pripomočkov, kadrov, zagotavljanja zdravstvenega varstva poskusnih živali, odstranjevanja živalskih stranskih proizvodov in strokovne podpore za zaščito, dobrobit poskusnih živali ter veterinarsko oskrbo.

Odobrene organizacije iz prvega odstavka tega člena morajo zagotavljati ustrezno oskrbo in nastanitev poskusnih živali, predpisano označevanje in identifikacijo poskusnih živali ter vodenje predpisanih evidenc in poročanje upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo.

Če se pri izvajanju nadzorstva ugotovi, da organizacija iz prvega odstavka tega člena ne izpolnjuje več predpisanih pogojev iz drugega odstavka tega člena oziroma če krši obveznosti iz prejšnjega odstavka, ji uradni veterinar odredi ukrepe in rok za odpravo nepravilnosti. Če ugotovljene nepravilnosti ogrožajo dobrobit poskusnih živali, uradni veterinar organizaciji do odprave nepravilnosti prepove opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena. Če organizacija v določenem roku ne izvede odrejenih ukrepov, se odobritev odvzame, in organizacijo izbriše iz evidence.

V času prepovedi opravljanja dejavnosti in v primeru odvzema odobritve mora organizacija iz prvega odstavka tega člena na lastne stroške zagotoviti, da ni ogrožena dobrobit poskusnih živali.

Podrobnejše pogoje za izvajanje tega člena predpiše minister v soglasju z ministri, pristojnimi za znanost, visoko šolstvo in okolje.«.

20.a člen ZZZiv-UPB2

Organizacije na področju vzreje, reje, dobave poskusnih živali in izvajanja poskusov na živalih morajo biti odobrene pri upravnem organu, pristojnem za veterinarstvo.
Organizacije iz prejšnjega odstavka se odobrijo, če izpolnjujejo predpisane pogoje glede prostorov, opreme, tehničnih pripomočkov, kadrov, zagotavljanja zdravstvenega varstva živali, odstranjevanja živalskih stranskih proizvodov ter vodenja evidenc.
Organizacije na področju vzreje in reje poskusnih živali, ki izpolnjujejo predpisane pogoje iz prejšnjega odstavka, razen pogoja spremljanja zdravstvenega stanja v zadnjih treh letih, se odobrijo začasno, vendar najdalj za tri leta.
Če se pri izvajanju nadzorstva ugotovi, da organizacije iz prvega odstavka tega člena ne izpolnjujejo več pogojev iz drugega odstavka tega člena, se odobritev odvzame.
O odobritvi in odvzemu odobritve iz tega člena odloči upravni organ, pristojen za veterinarstvo, z odločbo v upravnem postopku.



10. člen

21. člen se spremeni tako, da se glasi:

»21. člen

Poskuse na živalih smejo izvajati le uporabniške organizacije, ki so odobrene v skladu s prejšnjim členom in imajo dovoljenje za poskus upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo. Dovoljenje za poskus se izda na podlagi vloge uporabniške organizacije.

O vlogi za izdajo dovoljenja za poskus se odloči v skladu z oceno etične komisije iz 23. člena tega zakona o utemeljenosti in obsegu predlaganega poskusa. Dovoljenje se izda za omejen čas glede na namen projekta in najdlje za pet let.

Za vsako spremembo projekta, ki lahko negativno vpliva na dobrobit živali, je potrebna sprememba ali podaljšanje dovoljenja za poskus, ki se izvede po postopku iz prejšnjega odstavka.

Dovoljenje za poskus se odvzame, če uporabniška organizacija poskus izvaja v nasprotju z dovoljenjem za poskus, kar negativno vpliva na dobrobit živali. Če ugotovljene nepravilnosti ne ogrožajo dobrobiti živali, se uporabniški organizaciji odredi ukrepe in rok za odpravo nepravilnosti. Če uporabniška organizacija v odrejenem roku ne odpravi nepravilnosti, se ji dovoljenje za poskus odvzame.

Podrobnejše pogoje za spremembo, podaljšanje ali odvzem dovoljenja za poskus predpiše minister v soglasju z ministri, pristojnimi za znanost, visoko šolstvo in okolje.«.

21. člen ZZZiv-UPB2
Poskuse na živalih smejo izvajati le organizacije, ki so odobrene za izvajanje poskusov na živalih v skladu s prejšnjim členom in imajo dovoljenje upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo.

Poskuse na vretenčarjih se sme izvajati samo, če se pričakuje, da bo trpljenje živali etično sprejemljivo v primerjavi s pričakovanim dosežkom. Poskusi na vretenčarjih se smejo izvajati dalj časa samo, če se pričakuje, da bodo rezultati izjemnega pomena za človeka ali živali ali za rešitev znanstvenih problemov.

Dovoljenje za poskuse se izda samo, če je poskus nujno potreben, in če:
– je poskus nujen v medicinske, veterinarsko-medicinske ali nasploh v znanstveno-raziskovalne namene in se pričakuje, da bodo rezultati prinesli pomembna nova spoznanja, oziroma je trpljenje živali etično sprejemljivo v primerjavi s pričakovanim dosežkom;
– gre za temeljne raziskave;
– se ciljev poskusov ne da doseči z drugimi metodami in postopki;
– se poskus izvede z najmanjšim možnim številom živali z najnižjo nevrofiziološko občutljivostjo in metodo, ki povzroča najmanj trpljenja, bolečin in trajnih poškodb;
– se žival pred pričetkom poskusa anestezira, razen če je bolečina, ki bo povzročena s poskusom, manjša od bolečine, povzročene z anestezijo, ali če bi bila anestezija v nasprotju z namenom poskusa;
– se bo žival po končanem poskusu ustrezno zdravila ali usmrtila, če trpljenja ni mogoče preprečiti;
– osebje za vodenje in izvajanje poskusa ter za nego in oskrbo živali, prostori za bivanje oziroma gojitev in oskrbovanje živali ter naprave in priprave izpolnjujejo predpisane pogoje;
– so živali, za katere je tako predpisano, iz organizirane in registrirane reje za rejo poskusnih živali; upravni organ, pristojen za veterinarstvo, lahko v izjemnih primerih, ko je poskus nujen za ohranitev živalske vrste, žival pa edina primerna za poskus ali je ni mogoče vzrediti, izda dovoljenje za poskuse tudi, če žival ne prihaja iz organizirane in registrirane reje.

Dovoljenje se ne sme izdati za poskuse za etično nesprejemljive cilje, kot je preizkušanje bojnih sredstev, kozmetičnih preparatov, tobačnih ali alkoholnih izdelkov, ali za poskuse, pri katerih se uporabljajo sredstva za hromljenje mišic in se izvajajo brez anestezije.
Dovoljenje se izda za konkreten poskus ali serijo poskusov in za konkretnega vodjo ter izvajalca ali izvajalce in za določen čas. Dovoljenje se ne izda oziroma se odvzame, če se ugotovi, da niso izpolnjeni predpisani pogoji.

Dovoljenje za poskuse ni potrebno:
– če je poskus predpisan;
– če je poskus odredilo sodišče ali pristojni inšpektor na podlagi pravnega akta;
– pri izvajanju vakcinacij in diagnostičnih preiskav, odvzemu krvi ali drugega materiala zaradi odkrivanja poškodb in bolezni.
Poskusi na živalih se ne smejo izvajati, če je sprejemljiva in izvedljiva druga znanstveno zadovoljiva in uveljavljena metoda brez uporabe živali.

Minister, pristojen za veterinarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), skupaj z ministrom, pristojnim za znanost in tehnologijo, ministrom, pristojnim za šolstvo in šport in z ministrom, pristojnim za okolje in prostor, ustanovi etično komisijo, ki upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo, na njegovo zahtevo daje mnenje pri izdaji dovoljenja za določen poskus na živali.
Izvajanje poskusov na živalih v nasprotju s tem zakonom, ki je storjeno naklepno, se šteje za mučenje živali.


OBRAZLOŽITEV:
Spremembe 20. a in 21 člena ter novi 21. a člen zakona so posledica implementacije nove evropske direktive o zaščiti živali, ki se uporabljajo v poskusih (Direktiva 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene).

20. a člen predpisuje, da morajo biti vzrejne in dobaviteljske organizacije laboratorijskih živali ter uporabniške organizacije poskusnih živali odobrene. V členu je tudi predviden postopek odobritve in odvzema odobritve.

21. člen ureja namene, zaradi katerih je dovoljeno uporabljati živali v poskusih. Predpisuje tudi, da je poskuse dovoljeno izvajati samo odobrenim uporabniškim organizacijam, če imajo dovoljenje za poskus, ki ga izda upravni organ, pristojen za veterinarstvo, na podlagi vloge uporabniške organizacije in upoštevajoč mnenje etične komisije za poskuse na živalih, ki oceni načrtovan projekt. Predvidene so tudi okoliščine za odvzem dovoljenja za poskus.

21. a člen navaja pogoje, pod katerimi je poskuse dovoljeno izvajati, in okoliščine, v katerih poskusov ni dovoljeno izvajati. Izvajanje poskusov na živali, ki je naklepno storjeno v nasprotju z določili zakona, šteje za mučenje živali.



11.člen

Za 21. členom se doda 21. a člen, ki se glasi:

»21. a člen

Poskuse na živalih je dovoljeno izvajati le za naslednje namene:

a) temeljne raziskave;
b) translacijske ali uporabne raziskave s katerim koli od naslednjih ciljev:
- odvračanje, preprečevanje, diagnosticiranje ali zdravljenje bolezni, slabega zdravstvenega stanja, drugih bolezenskih sprememb ali njihovih učinkov pri človeku, živalih ali rastlinah;
- ocena, odkrivanje, uravnavanje ali spreminjanje fizioloških stanj pri človeku, živalih ali rastlinah; ali
- dobrobit živali in izboljšanje proizvodnih pogojev za živali iz vzreje za kmetijske namene;
c) razvoj, izdelava ali preskušanje kakovosti, učinkovitosti in varnosti zdravil, živil in krme ter drugih snovi ali izdelkov za doseganje cilja iz prejšnje točke;
d) zaščita naravnega okolja zaradi varovanja zdravja ali dobrobiti ljudi ali živali;
e) raziskave, usmerjene v ohranjanje živalskih vrst;
f) visokošolsko izobraževanje ali usposabljanje za pridobitev, ohranjanje ali izboljšanje strokovnega poklicnega znanja v skladu z 22. členom tega zakona;
g) sodnomedicinske raziskave.

Poskusi na živalih se smejo izvajati pod naslednjimi pogoji:
- da so izvedeni v okviru projekta;
- da so izvedeni znotraj uporabniške organizacije, razen če upravni organ, pristojen za veterinarstvo, dovoli odstopanje na podlagi znanstvene utemeljitve;
- da so izvedeni pod splošno ali lokalno anestezijo poskusnih živali, razen če je to neprimerno glede na namen poskusa in se uporablja analgezija ali druga ustrezna metoda za zagotovitev, da sta trpljenje in stiska poskusnih živali čim manjši;
- da so izvedeni na laboratorijskih živalih, ki izvirajo iz vzrejne organizacije laboratorijskih živali, razen če upravni organ, pristojen za veterinarstvo, dovoli odstopanje na podlagi znanstvene utemeljitve;
- da je za izvajanje poskusov, oskrbo poskusnih živali ter usmrtitev poskusnih živali na voljo dovolj osebja na kraju samem, ki je ustrezno izobraženo in usposobljeno;
- da uporabniška organizacija zagotovi ustrezne naprave in opremo za učinkovito in nemoteno izvajanje poskusov;
- da se za pridobitev zadovoljivih rezultatov uporablja najmanjše možno število poskusnih živali, da se vključujejo poskusne živali z najmanjšo sposobnostjo občutenja bolečin in da se jim s poskusom povzroča čim manj trpljenja, stiske ali trajnih poškodb;

Poskus na živali ni dovoljen:
- če povzroča hudo trpljenje ali stisko, ki sta dolgotrajna in ju ni mogoče olajšati;
- če se v Uniji priznava druga metoda ali preskusna strategija, ki ne zahteva uporabe živih živali;
- za preskušanje bojnih sredstev, kozmetičnih preparatov, tobačnih ali alkoholnih izdelkov;
- brez anestezije, če se uporabljajo sredstva za hromljenje mišic.

Na živalih ogroženih vrst, na primatih razen človeka, na živalih, odvzetih iz naravnega okolja, in na zapuščenih živalih se poskusi lahko izvajajo le, če so izpolnjeni predpisani pogoji.

Uporabniške organizacije morajo pri načrtovanju projektov upoštevati podatke iz drugih držav članic Unije, pridobljene s poskusi, izvedenimi v skladu z zakonodajo Unije. Podvajanje tovrstnih poskusov se dovoli le izjemoma, če je to potrebno za zaščito javnega zdravja, varnosti ali okolja.

Uporabniška organizacija mora:
- poskuse izvajati v skladu z dovoljenjem iz prejšnjega člena;
- zagotoviti, da se poskusno žival po končanem poskusu ustrezno zdravi ali usmrti, če obstaja verjetnost trajne poškodbe, nadaljnjih zmernih ali hudih bolečin, trpljenja oziroma stiske;
- v največji možni meri preprečiti pogin poskusne živali kot končni rezultat poskusa na živali in ga nadomestiti s predčasno usmrtitvijo poskusne živali;
- zagotoviti, da se poskusno žival, ki je že bila uporabljena v enem ali več poskusih, uporabi v novem poskusu le ob upoštevanju predpisanih pogojev zlasti glede težavnosti preteklih in novega poskusa ter zdravstvenega stanja poskusne živali.

Upravni organ, pristojen za veterinarstvo, na spletni strani objavi netehnične povzetke izvedenih projektov ob upoštevanju varovanja intelektualne lastnine in zaupnih podatkov.

Izvajanje poskusov na živalih v nasprotju s tem zakonom, ki je storjeno naklepno, se šteje za mučenje živali.«.


12.člen

22.a člen se spremeni tako, da se glasi:

»22.a člen

Znanstveno-raziskovalno ali izobraževalno delo na izoliranih organih, tkivih in truplih v ta namen usmrčenih živali lahko opravljajo izvajalci del na živalskih tkivih, če so odobreni pri upravnem organu, pristojnem za veterinarstvo, ki o tem vodi evidenco.

Za dela iz prvega in sedmega odstavka tega člena je dovoljena le uporaba laboratorijskih živali. Upravni organ, pristojen za veterinarstvo, lahko na vlogo izvajalca del na živalskih tkivih dovoli odstopanje na podlagi znanstvene utemeljitve v skladu z mnenjem etične komisije iz 23. člena tega zakona.

Ne glede na prejšnji odstavek je v izobraževalne namene uporaba živali zaščitenih in ogroženih živalskih vrst, odvzetih iz narave, za delo na izoliranih tkivih, organih in truplih v ta namen usmrčenih živali prepovedana.

Izvajalec iz prvega odstavka tega člena se odobri, če:
– izpolnjuje predpisane pogoje za usmrtitev živali;
– zagotavlja odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov na predpisan način in
– izpolnjuje pogoje glede prostorov, opreme, tehničnih pripomočkov in kadrov, predpisane za nastanitev poskusnih živali, kadar imajo živali nastanjene do usmrtitve.

Če se pri izvajanju nadzorstva ugotovi, da izvajalec del na živalskih tkivih ne izpolnjuje več pogojev iz prejšnjega odstavka, če pri nastanitvi, oskrbi ali usmrtitvi živali ne ravna na predpisan način ali če izvaja dela v nasprotju s priglasitvijo iz šestega odstavka tega člena, mu uradni veterinar odredi ukrepe in rok za odpravo nepravilnosti. Če ugotovljene nepravilnosti ogrožajo dobrobit živali, uradni veterinar izvajalcu del na živalskih tkivih prepove opravljanje del na izoliranih organih, tkivih in truplih do odprave nepravilnosti. Če izvajalec ne izvede odrejenih ukrepov, se odobritev odvzame.

Za izvajanje znanstveno-raziskovalnega ali izobraževalnega dela na izoliranih organih, tkivih in truplih v ta namen usmrčenih živali mora odobreni izvajalec predhodno priglasiti upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo, predvideno vrsto in število živali, njihov izvor ter namen uporabe.

Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko upravni organ, pristojen za veterinarstvo, dovoli delo na izoliranih organih, tkivih in truplih v ta namen usmrčenih živali tudi izvajalcu, ki ni odobren, če gre za enkratno znanstveno-raziskovalno ali izobraževalno delo in če izvajalec del na živalskih tkivih zagotovi predpisan način usmrtitve ter odstranjevanja živalskih stranskih proizvodov. Upravni organ, pristojen za veterinarstvo, izda dovoljenje na podlagi vloge izvajalca.

Za organizacije, odobrene v skladu z 20. a členom tega zakona, se šteje, da so odobrene tudi kot izvajalci del na živalskih tkivih.

Podrobnejše pogoje za izvajanje tega člena predpiše minister v soglasju z ministri, pristojnimi za znanost, visoko šolstvo in okolje.«.

22.a člen ZZZiv-UPB2

Znanstveno-raziskovalno ali izobraževalno delo na izoliranih organih, tkivih in truplih predhodno usmrčenih živali lahko opravljajo izvajalci, če so odobreni pri upravnem organu, pristojnem za veterinarstvo.

Izvajalec se odobri, če:
– izpolnjuje predpisane pogoje za usmrtitev živali,
– zagotavlja odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov na predpisan način in
– izpolnjuje pogoje glede prostorov, opreme, tehničnih pripomočkov in kadrov, predpisane za nastanitev poskusnih živali, kadar imajo živali nastanjene do usmrtitve.

Če se pri izvajanju nadzorstva ugotovi, da izvajalec ne izpolnjuje več pogojev iz prejšnjega odstavka, se odobritev odvzame.
O odobritvi in odvzemu odobritve iz tega člena odloči upravni organ, pristojen za veterinarstvo, z odločbo v upravnem postopku.
Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko upravni organ, pristojen za veterinarstvo, dovoli delo na izoliranih organih, tkivih in truplih predhodno usmrčenih živali tudi izvajalcu, ki ni odobren, če gre za enkratno znanstveno-raziskovalno ali izobraževalno delo in če izvajalec zagotovi predpisan način usmrtitve ter odstranjevanja živalskih stranskih proizvodov.

Za izvajanje znanstveno-raziskovalnega ali izobraževalnega dela na izoliranih organih, tkivih in truplih predhodno usmrčenih živali mora izvajalec predhodno priglasiti upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo, predvideno vrsto, število živali, njihov izvor ter namen uporabe.


OBRAZLOŽITEV:
22. a člen zakona ureja znanstveno-raziskovalno ali izobraževalno delo na izoliranih organih, tkivih in truplih v ta namen usmrčenih živali. Izvajalci teh del morajo biti odobreni, o čemer upravni organ pristojen za veterinarstvo, vodi evidenco. Uporabljati se sme samo laboratorijske živali, razen če upravni organ, pristojen za veterinarstvo na podlagi znanstvene utemeljitve odobri uporabo drugih živali in sicer v skladi z mnenjem etične komisije. Izjema pa velja za izobraževalno delo, pri katerem je uporaba določenih vrst živali prepovedana.

Člen torej govori o zaščiti živali, ki so usmrčene prav z namenom uporabe njihovih tkiv, organov ali trupel.

Predpisan je postopek odobritve za tiste izvajalce, ki izpolnjujejo predpisane pogoje. Poleg tega je predviden tudi odvzem odobritve v primerih, ko izvajalec del ne izpolnjuje več pogojev. Pri tem je z namenom zmanjševanja administrativnega bremena vneseno določilo, da so uporabniške organizacije, odobrene v skladu z določili 20. a člena, avtomatično odobrene tudi za izvajanje del na tkivih, organih in truplih.

Poleg tega novi predlog ohranja možnost izdaje enkratnega dovoljenja za dela izvajalcem, ki niso odobreni, vendar izpolnjujejo pogoje v zvezi s humano usmrtitvijo in odstranjevanjem živalskih stranskih proizvodov na predpisan način.



13.člen

23. člen se spremeni tako, da se glasi:

»23. člen

Minister v soglasju z ministri, pristojnimi za znanost, visoko šolstvo in okolje, ustanovi etično komisijo za poskuse na živalih.

Naloge etične komisije so:
- izdajanje ocene iz drugega odstavka 21. člena tega zakona o utemeljenosti in obsegu predlaganega poskusa;
- izdajanje mnenja iz drugega odstavka 22.a člena tega zakona o znanstveni utemeljenosti odstopa od uporabe laboratorijskih živali za delo na izoliranih organih, tkivih in truplih;
- sprejemanje načelnih mnenj v zadevah, povezanih s pridobivanjem, vzrejo, nastanitvijo, oskrbo in uporabo živali v poskusih, za katere je bilo izdano dovoljenje, ter zagotavljanje izmenjave najboljših praks;
- izmenjava podatkov o delovanju komisij za dobrobit živali pri organizacijah iz 20.a člena tega zakona in ocenah poskusov ter najboljših praksah v zvezi s poskusi na živalih znotraj Unije;
- druge naloge v zvezi s poskusi na živalih in delu na izoliranih organih, tkivih in truplih živali na zahtevo upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo.

Člani etične komisije za poskuse na živalih so za svoje delo upravičeni do nadomestila, ki ga določi minister.«.

23. člen ZZZiv-UPB2

Organizacija, v kateri se izvajajo poskusi na vretenčarjih, mora imenovati strokovnjaka za zaščito živali, ki ima ustrezno znanje in je odgovoren za izvedbo poskusov v skladu s predpisi, ter pripravi obrazložitev za odobritev poskusa ali serije poskusov.

Organizacija iz prejšnjega odstavka mora v vlogi za odobritev poskusa ali serije poskusov navesti osebo iz prejšnjega odstavka, njeno strokovno usposobljenost, položaj in pooblastila, ki jih ima za zaščito živali na podlagi notranjih aktov organizacije, ter priložiti obrazložitev iz prejšnjega odstavka tega člena.


OBRAZLOŽITEV:
23. člen zakona ureja etično komisijo za poskuse na živalih, kar je bilo prej urejeno v 21. členu. S predlogom zakona se etični komisiji podeljuje tudi nove naloge, ki so posledica novih zadolžitev po direktivi o zaščiti živali v poskusih. Člani etične komisije so upravičeni do nadomestila, ki ga določi minister.



14.člen

25. člen se spremeni tako, da se glasi:

»25. člen

Zakol se izvaja v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1099/2009 z dne 24. septembra 2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi ( UL L št. 303 z dne 18.11.2009, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1099/09/ES).

Ne glede na četrti odstavek 4. člena Uredbe 1099/09/ES mora biti omamljenje živali izvedeno tudi pri obrednem zakolu, razen če gre za zakol perutnine, kuncev in zajcev izven klavnice za zasebno domačo porabo.

Zakol živali, ki ni urejen z Uredbo 1099/2009/ES, se izvede na predpisan način in s postopki, ki žival usmrtijo v trenutku oziroma z ustrezno predhodno omamo ali izjemoma na način, ki povzroča le neizogibne bolečine.«.

25. člen ZZZiv-UPB2

Pred zakolom se morajo toplokrvne živali na strokoven in predpisan način omamiti.

Prepovedana so naslednja ravnanja:
– zakol brez strokovnega in predpisanega omamljanja živali pred zakolom;
– zakol živali po omamljenju, ki ni izveden na strokoven način;
– izkrvavitev živali, ki ni izvedena takoj po omamljanju živali;
– začetek nadaljnje obdelave zaklanih živali, preden je žival popolnoma izkrvavela.

Če ravnanje iz drugega odstavka tega člena naklepno izvrši oseba, ki je registrirana za dejavnost klanja živali, se šteje, da gre za mučenje živali.

Določbe prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za klanje perutnine in kuncev na domu pri rejcu, za lastno uporabo.

Izjemoma se lahko žival zakolje brez omamljanja:
– če gre za zakol v sili ali obstaja druga nevarnost pogina živali ali za zakol iz drugih zdravstvenih razlogov;
– če upravni organ, pristojen za veterinarstvo, izjemoma dovoli obredni zakol.

Zelo poškodovane ali neozdravljivo bolne živali morajo biti zaklane ali usmrčene takoj na kraju samem. Za take živali lahko veterinar izjemoma dovoli prevoz do klavnice, če ugotovi, da prevoz ne bo povzročil nadaljnjega trpljenja živali. Vse poškodovane ali bolne živali, ki so bile prepeljane v klavnico, morajo biti takoj po veterinarskem pregledu zaklane ali usmrčene.

V klavnici morata biti zagotovljena zaščita živali, namenjenih za zakol, in preprečevanje vsakega razburjenja in trpljenja živali, ki se jim je mogoče izogniti.

Doprema živali v klavnico in njihov počitek do zakola, oskrba živali do zakola, gonjenje živali od mesta razkladanja do hleva oziroma prostora za klanje živali, omamljanje in zakol živali morajo biti v skladu s predpisanimi pogoji.

Pri vseh izjemah od omamljenja pred zakolom iz tega člena je treba poskrbeti, da bo živalim pred zakolom prihranjeno vse trpljenje, ki se mu je mogoče izogniti.


OBRAZLOŽITEV:
S spremembo 25. člena zakona se področje zaščite živali pri zakolu ureja z Uredbo 1099/09/ES, razen nekaterih živali, katerih klanja navedena uredba ne ureja. Za te živali se še naprej uporabljajo obstoječi podzakonski akti.

Uredba 1099/09/ES stopi v veljavo 1.1.2013. Do takrat bodo veljala določila obstoječega zakona in podzakonski predpisi.

Republika Slovenija bo izkoristila pravico, ki jo daje nova uredba, da predpiše strožje predpise na področju zaščite živali pri obrednem zakolu. Dosedanji zakon je predvideval klanje brez omamljanja pri obrednem zakolu le na podlagi predhodnega dovoljenja, ki ga izjemoma lahko izda upravni organ, pristojen za veterinarstvo. Odkar je ta določba v veljavi, Veterinarska uprava Republike Slovenije še ni prejela vloge za odobritev obrednega klanja brez omamljanja. To posledično pomeni, da bo v Republiki Sloveniji dovoljeno le tisto obredno klanje, ki dovoljuje predhodno omamljanje živali. Trenutno takšno klanje rutinsko izvajajo štiri perutninske klavnice, ki so nosilke halal certifikata. Njihova proizvodnja halal izdelkov se bo lahko nemoteno odvijala tudi po sprejemu omenjenih sprememb.

Poleg tega je treba poudariti, da zakon v skladu z Uredbo 1099/09/ES kljub strožjemu predpisu v zvezi z omamljanjem pri obrednem zakolu ne prepoveduje trgovanja ali uvoza izdelkov iz mesa, ki je bilo pridobljeno v postopku klanja brez omamljanja. Tako je tudi v Republiki Sloveniji zagotovljeno meso in mesni izdelki, pridobljeni s klanjem brez omamljanja, za potrebe nekaterih verskih skupnosti.
Logiran

Jana
Jana Pahovnik
administrator
*****
Offline Offline

Spol: Ženska
Sporočil: 33.410


Sijejo zvezdice na nebu ...


WWW
« Odgovor #386 : ponedeljek, 09.07.2012 : 20:33:36 »

15.člen

26. člen se spremeni tako, da se glasi:

»26. člen

Usmrtitev živali je dovoljena, če:
1. je takšen ukrep odrejen zaradi diagnostičnih preiskav ali preprečevanja ter zatiranja določenih kužnih bolezni;
2. je iz drugih zdravstvenih razlogov prepovedan zakol bolne ali poškodovane živali;
3. je žival po veterinarski presoji v agoniji, neozdravljivo bolna ali ima poškodbe večje stopnje in ji bolezen oziroma poškodba povzroča trpljenje;
4. je žival dosegla tako starost, da ji odpovedujejo osnovne življenjske funkcije;
5. je to potrebno zaradi ohranjanja naravnega ravnovesja;
6. je izvedena zaradi deratizacije škodljivih glodalcev;
7. gre za nevarno žival ali nevarnega psa in nevarnosti ni mogoče drugače preprečiti;
8. gre za nevarno žival ali nevarnega psa, ki povzroča občutno škodo in tega ni mogoče drugače preprečiti;
9. gre za nevarnega psa, s katerim ni bilo opravljeno predpisano šolanje iz 26.c člena tega zakona ali to šolanje ni bilo uspešno opravljeno;
10. uradni veterinar na podlagi prijave lastnika psa ugotovi, da je pes neobvladljiv in kaže ponavljajoče znake napadalnega vedenja do ljudi, prijavitelj pa to verjetno izkaže;
11. tako odredi uradni veterinar zaradi zaščite ljudi oziroma živali;
12. je izvedena zaradi proizvodnje kož ali krzna;
13. rejna žival ni primerna za nadaljnjo rejo in ni namenjena za zakol;
14. je vzrejena ali rejena v poskusne namene, vendar zaradi narave poskusa ni primerna za uporabo v tem ali nadaljnjih poskusih in se zato šteje kot odvečna laboratorijska žival, ali če je tak ukrep potreben zaradi zaščite dobrobiti poskusnih živali;
15. je izvedena zaradi zakola živali;
16. je izvedena zaradi odstranjevanja odvečnih enodnevnih piščancev in zarodkov v jajcih;
17. je potrebna za znanstveno-raziskovalno ali izobraževalno delo na izoliranih organih, tkivih in truplih v ta namen usmrčenih živali;
18. je v skladu z izdanim dovoljenjem iz 21. člena tega zakona za opravljanje poskusov na živalih;
19. je izvedena za potrebe naravoslovnih muzejev;
20. je izvedena v skladu s 26.b členom tega zakona;
21. je izvedena v skladu z 31. členom tega zakona.

Usmrtitev živali, ki se redijo ali gojijo za proizvodnjo volne, kože, krzna ali drugih proizvodov, ter usmrtitev živali za namen depopulacije se izvede v skladu z Uredbo 1099/2009/ES).

Usmrtitev živali, ki ni urejena z Uredbo 1099/2009/ES, se izvede na predpisan način in s postopki, ki žival usmrtijo v trenutku oziroma z ustrezno predhodno omamo ali v skrajnem primeru na način, ki povzroča le neizogibne bolečine.

Usmrtitev živali, ki je naklepno storjena v nasprotju s tem členom, se šteje za mučenje živali.«.

26. člen ZZZiv-UPB2

Usmrtitev živali je dovoljena, če je:

– takšen ukrep odrejen zaradi diagnostičnih preiskav in preprečevanja ter zatiranja določenih kužnih bolezni;
– iz drugih zdravstvenih razlogov prepovedan zakol bolne ali poškodovane živali;
– žival po veterinarski presoji v agoniji, neozdravljivo bolna ali ima poškodbe večje stopnje in ji bolezen oziroma poškodba povzroča trpljenje;
– to potrebno zaradi ohranjanja naravnega ravnotežja;
– žival nevarna za okolico oziroma povzroča občutno škodo in tega ni mogoče drugače preprečiti;
– tako odredi uradni veterinar zaradi zaščite ljudi oziroma živali;
– rejena za proizvodnjo kož ali krzna;
– rejena v poskusne namene, vendar zaradi narave poskusa ni primerna za uporabo v tem ali nadaljnjih poskusih in se zato šteje kot odvečna laboratorijska žival;
– izvedena na predpisan način za prehrano ljudi;
– žival dosegla tako starost, da ji odpovedujejo osnovne življenjske funkcije;
– potrebna za znanstveno-raziskovalno ali izobraževalno delo;
– v skladu z izdanim dovoljenjem iz 21. člena tega zakona za opravljanje poskusov na živalih;
– izvedena za potrebe naravoslovnih muzejev;
– v skladu z 31. členom tega zakona;
– nujno potrebna zaradi zdravstvenih razlogov ali veterinarskih ukrepov iz 32. člena tega zakona.

Dovoljeni so le strokovni načini in postopki usmrtitve živali, ki žival usmrtijo v trenutku oziroma z ustrezno predhodno omamo ali v skrajnem primeru na način, ki povzroča le neizogibne bolečine.
Usmrtitev živali, ki je naklepno storjena v nasprotju s tem členom, se šteje za mučenje živali.


OBRAZLOŽITEV:
V spremenjenem 26. členu zakona je dodano šest razlogov, zaradi katerih je dovoljeno žival usmrtiti.

Deratizacija škodljivih glodalcev je razlog, ki ga v obstoječem zakonu ni, zaradi česar manjka jasna pravna podlaga za usmrtitev teh živali. Iz enakega razloga je vneseno odstranjevanje enodnevnih piščancev in zarodkov v jajcih. V tem primeru gre za obstoječo in ustaljeno prakso v perutninarski industriji, ki jo med drugim predvideva tudi nova Uredba 1099/09/ES.

Usmrtitev nevarnega psa, katerega lastniku je bilo odrejeno obvezno šolanje za nevarne pse, pa tega šolanja ni opravil ali pa šolanje ni bilo uspešno opravljeno, je nova okoliščina, v kateri je dovoljeno psa usmrtiti. V obstoječem zakonu je v zvezi s tem pravna praznina, saj ne predvideva nikakršnega ukrepa v opisanem primeru. Po novi ureditvi, bo uradni veterinar lahko odredil usmrtitev takšnega psa.

Usmrtitev neobvladljivega psa je novost, ki dopolnjuje zakon predvsem iz razloga zelo pogostega problema slovenskih lastnikov psov, ki ugotovijo, da psa ne obvladajo več, ker je iz tega ali onega razloga postal agresiven, se pogosto vede napadalno do svojih skrbnikov oziroma članov družine, v kateri živi, ni pa še nikogar ugriznil, torej ne obstaja pravni razlog za imenovanje nevarnega psa. Novo besedilo torej dovoljuje usmrtitev takega psa pod pogojem, da lastnik vse opisano verjetno izkaže (z ustreznimi mnenji strokovnjakov itd.). Uradni veterinar tako lastniku z odločbo dovoli, da se pes na human način usmrti. Dejstvo, da je pes popadljiv namreč otežuje situacijo z vidika oddaje takšne živali v zavetišče. Obstoječ predpis dovoljuje samo predajo v zavetišče in posledično iskanje novega lastnika, kar pa je lahko v primeru, da gre za agresivnega psa, neetično.

V primeru, da nadaljnja reja rejne živali ni več ekonomsko upravičena, njen zakol pa ni mogoč ali pa ni ekonomsko upravičen, je v predlogu dodana možnost usmrtitve takšne živali.

Na področju zaščite živali, ki se jih uporablja v poskusih, je dodana možnost usmrtitve laboratorijskih živali, če je tak ukrep potreben zaradi zaščite dobrobiti poskusnih živali. Gre predvsem za živali, katerih dobrobit bi lahko bila občutno prizadeta zaradi okoliščin, kakršne so npr. prepoved izvajanja poskusov ali dejavnosti vzreje. Obstajati mora način, kako na human način preprečiti trpljenje teh živali, kar prinaša opisana novost.

Poleg omenjenih novosti, predlog vsebuje tudi nekaj drugih sprememb v 26. členu. Tako je poleg možnosti usmrtitve nevarne živali dodan tudi nevaren pes. Čeprav definicija živali v zakonu vključuje tudi pse, je glede na dejstvo, da zakon specialno govori o kategoriji »nevaren pes«, to potrebno vnesti tudi v določbe o usmrtitvi. Le na tak način je mogoče odrediti usmrtitev takšnega psa.

V drugem in tretjem odstavku, ki govorita o načinih usmrtitve, je vnesen sklic na Uredbo 1099/09/ES, ki ureja usmrtitev iz nekaterih razlogov, naštetih v prvem odstavku. Za usmrtitve, katerih omenjena uredba ne ureja, se še naprej uporabljajo obstoječi podzakonski akti.



16.člen

V prvem odstavku 28. člena se peta alinea spremeni tako, da se glasi:
»– zagotavlja označevanje in registracijo zapuščenih živali v skladu s predpisi.«.

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Imetnik zavetišča mora pri opravljanju svojih nalog sodelovati s pristojno veterinarsko službo in občinskim redarstvom.«.

Za tretjim odstavkom se dodata četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»Imetnik zavetišča najmanj dvakrat letno poroča o opravljenih nalogah iz prvega odstavka tega člena lokalni skupnosti, za katero izvaja javno službo iz prejšnjega člena, ter enkrat letno upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo.

Imetnik zavetišča ima vpogled v centralni register psov. Osebni podatki, do katerih lahko dostopajo, so osebno ime, naslov in telefonska številka lastnika psa. Imetnik zavetišča sme podatke iz centralnega registra psov uporabljati izključno za namen ugotavljanja lastnika zapuščene živali in za vnašanje podatkov iz četrtega odstavka 6. člena tega zakona.«.

28. člen ZZZiv-UPB2

Imetnik zavetišča opravlja naslednje naloge:
– sprejema prijave o zapuščenih živalih;
– zagotavlja potrebno veterinarsko pomoč zapuščenim živalim;
– zagotavlja ulov, prevoz, namestitev in oskrbo zapuščenih živali v zavetišču;
– skrbi za iskanje skrbnikov teh živali oziroma prodajo ali oddajo živali novim skrbnikom;
– skrbi za ažurno vodenje registra psov, ki ga enkrat letno posreduje lokalni skupnosti.

Imetnik zavetišča se šteje za skrbnika zapuščenih živali, dokler so te v zavetišču.
Imetnik zavetišča pri opravljanju svojih nalog sodeluje s pristojno veterinarsko službo in organizacijami za zaščito živali.


OBRAZLOŽITEV:
Spremenjena je peta alinea prvega odstavka 28. člena zakona, ki je tako bolj v skladu z ureditvijo v zvezi s centralnim registrom psov.

Tretji odstavek je spremenjen tako, da predpisuje obvezo imetnika zavetišča, da sodeluje z veterinarsko službo in občinskim redarstvom.

Obveza poročanja zavetišča tako občinam, s katerimi sodeluje, kakor tudi upravnemu organu, pristojnem za veterinarstvo, je prenesena v novi četrti odstavek.

Novi peti odstavek imetniku zavetišča podeljuje pravico vpogleda v centralni register psov, česar doslej zakon ni eksplicitno navajal. Hkrati pa so vneseni varovalni mehanizmi, katerih namen je preprečiti morebitne zlorabe vpogleda v osebne podatke. Imetnik zavetišča bo tako lahko na osnovi številke mikročipa pridobil ime in priimek lastnika, njegov naslov in telefonsko številko, kar so podatki, ki jih potrebuje za vrnitev psa lastniku. Vnašal pa bo lahko spremembo statusa, če mu bo lastnik javil, da je pes pobegnil, ali je izgubljen, kakor je navedeno v novem 6. členu.



17.člen

Za 31. členom se doda 31.a člen, ki se glasi:

»31.a člen

Občina lahko z odlokom predpiše občinsko takso za:
- zagotavljanje izvajanja skrbi za zapuščene živali;
- promocijo odgovornega lastništva živali;
- druge dejavnosti v zvezi z dobrobitjo hišnih in zapuščenih živali;
- izvajanje nalog občinskega redarstva po tem zakonu;
- sofinanciranje kastracij in sterilizacij hišnih živali.«.

OBRAZLOŽITEV:
Predlagani 31. a člen zakona uvaja pravico lokalnih skupnosti, da predpišejo občinsko takso z namenom izvajanja navedenih dejavnosti za izboljšanje dobrobiti hišnih in zapuščenih živali na svojem ozemlju.



18. člen

34. člen se spremeni tako, da se glasi:
»34. člen
Društvo, ki deluje na področju zaščite živali, mora za pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu, poleg splošnih pogojev po zakonu, ki ureja društva, izpolnjevati tudi naslednje posebne pogoje:
- delovanje društva je v skladu s cilji tega zakona, kar izkaže s sprejetim statutom društva;
- zoper društvo in njegove člane v zadnjih dveh letih ni bila pravnomočno izrečena sankcija v zvezi s kršitvami tega zakona ali zakona o inšpekcijskem nadzoru v zvezi s postopki na področju zaščite živali;
- člani, ki aktivno delujejo na področju zaščite živali, so se udeležili usposabljanja s področja vedenja in dobrobiti živali ter predpisov o zaščiti živali pri upravnem organu, pristojnem za veterinarstvo.

Dejavnosti v javnem interesu, ki jih opravljajo društva iz prejšnjega odstavka, so:
- promoviranje odgovornega lastništva živali;
- svetovanje skrbnikom živali;
- organiziranje usposabljanj na področju dobrobiti živali;
- sodelovanje z zavetišči;
- opozarjanje skrbnikov živali na nepravilnosti in nezakonitosti v zvezi z zaščito živali.«.

34. člen ZZZiv-UPB2

– upoštevan ZDru-1

Strokovna in ljubiteljska društva na področju zaščite živali opravljajo dejavnost v javnem interesu v delu, v katerem namen ustanovitve in samo delovanje društva presega uresničevanje interesov članov društva.

Društvo deluje v javnem interesu:
1. če aktivno deluje na področju zaščite živali;
2. če organizira izobraževanje o zaščiti živali.


OBRAZLOŽITEV:
34. člen zakona ureja vprašanje društev, ki delujejo v javnem interesu na področju zaščite živali. Zaščita živali je področje, na katerem je korektno sodelovanje uradnih služb in nevladnih organizacij zelo dobrodošlo. Njihovo delo pogosto vključuje ozaveščanje javnosti in opozarjanje lastnikov živali na nepravilno ravnanje z živalmi. Ker pa je področje skrbi za živali pogosto podvrženo laičnemu in ljubiteljskemu tolmačenju zahtev za zagotavljanje dobrobiti živali, prihaja tudi do nesporazumov glede učinkovitosti uradnih organov nadzora pri izvajanju te zakonodaje. Nevladne organizacije, ki skrbijo za visoko raven znanja svojih članov o dobrobiti živali in njihovo dobro usposobljenost, lahko veliko pripomorejo k razvoju odgovornega odnosa javnosti do živali. Takšna društva zagotovo delujejo v javnem interesu, zato je nadvse pomembno, da jim zakon omogoča dodelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu in s tem pridobitev vseh ugodnosti, ki jim pripadajo v skladu z Zakonom o društvih in drugo zakonodajo.

V skladu z določbami Zakona o društvih, ki v četrtem odstavku 30. člena dopušča sprejetje posebnih pogojev za dodelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu, novo besedilo tako našteva nekaj dodatnih pogojev ki se nanašajo na usposobljenost v zvezi z zadevno zakonodajo in znanji o dobrobiti živali.



19.člen

38. člen se spremeni tako, da se glasi:

»38. člen

Pri ministrstvu se ustanovi strokovni svet za zaščito živali, sestavljen iz priznanih strokovnjakov veterinarske, medicinske, biološke, farmacevtske in zootehnične stroke ter predstavnikov društev, ki delujejo v javnem interesu na področju zaščite živali. Število članov ter sestavo strokovnega sveta določi minister.

Strokovni svet za zaščito živali:
- spremlja stanje na področju zaščite živali in predlaga ukrepe;
- daje mnenja in predloge pri pripravi predpisov o zaščiti živali in druga mnenja in predloge na zahtevo upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo;
- daje mnenja in predloge v drugih zadevah, za katere ga zaprosijo državni organi;

Člani strokovnega sveta za zaščito živali so za svoje delo upravičeni do nadomestila, ki ga določi minister.«.

38. člen ZZZiv-UPB2

Pri ministrstvu se ustanovi strokovni svet za zaščito živali, sestavljen iz priznanih strokovnjakov veterinarske, medicinske, biološke, farmacevtske in zootehnične stroke ter predstavnikov organizacij, ki delujejo na področju zaščite živali pred mučenjem. Število članov ter sestavo strokovnega sveta določi minister.

Strokovni svet za zaščito živali:
– spremlja stanje na področju zaščite živali in predlaga ukrepe;
– predlaga kriterije za izdajo dovoljenj za poskuse;
– daje mnenja in predloge pri pripravi predpisov o zaščiti živali in druga mnenja in predloge;
– daje mnenja in predloge v drugih zadevah, za katere ga zaprosijo državni organi.


OBRAZLOŽITEV:
V spremenjenem 38. členu zakona pri sestavi Strokovnega sveta novo besedilo predvideva predstavnike društev, ki delujejo v javnem interesu. Ta novost je uvedena iz razlogov, ki so pojasnjeni v obrazložitvi k 18. členu.

Iz nalog Strokovnega sveta je črtana določba, da Svet predlaga kriterije za izdajo dovoljenj za poskuse, saj je ta naloga z implementacijo nove Direktive 63/2010/EU o zaščiti živali, ki se jih uporablja v poskusih, prenesena na etično komisijo za poskusne živali.

Tako kot etični komisiji novi predlog tudi za člane tega svetovalnega telesa predvideva nadomestilo.



20.člen

V drugem odstavku 42. člena se za besedilom »šeste,« doda besedilo »osme in« ter črta besedilo »in petnajste«.

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Nadzorstvo nad izvajanjem določb tretjega odstavka 11. člena tega zakona opravljajo policija in občinska redarstva.«.

Za tretjim odstavkom se doda četrti odstavek, ki se glasi:
»Nadzorstvo nad izvajanjem določb prvega odstavka 6. člena tega zakona opravljajo poleg uradnih veterinarjev tudi občinska redarstva.«.

42. člen ZZZiv-UPB2

Nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov neposredno opravljajo uradni veterinarji, kmetijski, lovski, ribiški inšpektorji ter inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: pristojni inšpektor), vsak v okviru svojih pooblastil in pristojnosti.

Nadzorstvo nad izvajanjem določb drugega in tretjega odstavka 11. člena, 12. člena ter prve, druge, četrte, pete, šeste, devete in petnajste alinee 15. člena tega zakona poleg oseb iz prejšnjega odstavka opravlja tudi policija.

Društva, ki delujejo na področju zaščite živali, sporočajo pristojnemu inšpektorju kršitve določb tega zakona, ki jih ugotovijo pri opravljanju svojih nalog, ter opozarjajo na nepravilnosti in nezakonitosti v zvezi z zaščito živali.


OBRAZLOŽITEV:
Sprememba tretjega odstavka 42. člena zakona se nanaša na pristojnosti policije pri nadzorstvu nad izvajanjem zakona.. Namesto nadzora nad lovljenjem divjadi z namenom gojenja, ki je po naravi stvari prepoved, ki veliko bolj sodi v pristojnost lovskih nadzornih organov, je v pristojnost policije dan tudi nadzor nad izvajanjem osme alinee prvega odstavka 15. člena zakona, ki prepoveduje tudi tek živali, vezane na motorno prometno sredstvo, kar pa je okoliščina, ki je veliko bolj povezana z delom policije, kot pa drugih nadzornih organov.

Četrti in novi peti odstavek z novim predlogom vnašata pristojnosti nadzora občinskih redarjev.



21.člen

V 43. členu se v peti alinei za besedilom »nevarno žival« doda besedilo », ali če gre za nevarnega psa, s katerim ni bilo opravljeno predpisano šolanje iz 26.c člena tega zakona ali to šolanje ni bilo uspešno opravljeno«.

Za štirinajsto alineo se pika nadomesti s podpičjem in dodata se petnajsta ter šestnajsta alinea, ki se glasita:
»- odvzeti in prepovedati posedovanje živali osebi, ki je pravnomočno obsojena zaradi mučenja živali, do izbrisa obsodbe. Z odvzetimi živalmi se ravna v skladu s tretjo alineo tega člena, pri čemer se rejne živali trajno odvzamejo;
- prepovedati nastop živali na prireditvi ali snemanju zaradi zaščite dobrobiti živali.«.

43. člen ZZZiv-UPB2

Pri inšpekcijskem nadzorstvu ima pristojni inšpektor, poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še te pravice in dolžnosti:
– ugotoviti identiteto skrbnika živali v primeru suma kršitve določb tega zakona ter kršitev po potrebi tudi fotografirati oziroma posneti, in pravico brez predhodnega obvestila ter brez dovoljenja pravne in fizične osebe vstopiti v poslovne ali proizvodne prostore, ter vozila, kjer se nahajajo živali ali obstaja sum, da se nahajajo. Če mora inšpektor pri opravljanju nadzorstva pregledati stanovanjske prostore, pa pravna ali fizična oseba temu nasprotuje ali ni dosegljiva, si mora za pregled teh prostorov pridobiti odredbo pristojnega sodišča;
– opravljati redne preglede vseh objektov, kjer se redi, goji ali se opravlja promet z živalmi, prireditve, razstave in trgovine z živalmi ter zavetišč in hotelov za živali;
– začasno ali trajno odvzeti žival in prepovedati stike dosedanjemu skrbniku živali, če je to potrebno za zaščito živali v primeru kršitve določb tega zakona. Za začasno odvzete rejne živali uradni veterinar odredi oskrbo na domu skrbnika živali, če pa to ni možno, se živali trajno odvzamejo in prodajo ali usmrtijo. Iz kupnine od prodane živali se pokrijejo stroški postopka, morebitna razlika pa se izplača skrbniku živali. Za odvzete hišne živali, razen za živali prosto živečih vrst, uradni veterinar odredi namestitev v zavetišče, ki lahko žival takoj odda primernemu skrbniku oziroma ravna v skladu z 31. členom tega zakona. Za začasno ali trajno odvzete živali prosto živečih vrst uradni veterinar odredi začasno oskrbo v zatočišču za živali prosto živečih vrst v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave. Če je bila žival oddana novemu skrbniku, je v primeru pravnomočno odpravljene odločbe o odvzemu živali dosedanji skrbnik živali upravičen do odškodnine, ki jo uveljavlja pred pristojnim sodiščem;
– odrediti odpravo nepravilnosti pri izvajanju tega zakona;
– odrediti usmrtitev ali zakol živali na stroške skrbnika, če gre po mnenju veterinarja za neodpravljive bolečine ali poškodbe, ali če gre za nevarno žival;
– prepovedati rejo določene vrste živali in uporabo proizvodnih ali poslovnih prostorov, če ugotovi, da je skrbnik ponovno kršil obveznosti iz tega zakona in s tem povzročal živali bolečine in trpljenje;
– prepovedati natovarjanje in prevoz živali, če niso izpolnjeni predpisani pogoji;
– prepovedati izvajanje posegov, ki niso dovoljeni oziroma se izvajajo v nasprotju z določbami tega zakona;
– odrediti ustavitev poskusov oziroma prepovedati izvajanje poskusov na živalih, ki se izvajajo v nasprotju z določbami tega zakona ali če pomanjkljivosti niso odpravljene v določenem roku;
– prepovedati zakol živali, če ni zagotovljeno predpisano omamljanje in zakol živali;
– prepovedati opravljanje dejavnosti imetniku zavetišča, če ne izpolnjuje več predpisanih pogojev;
– odrediti plačilo stroškov v zvezi z zapuščeno živaljo skrbniku ali zavetišču oziroma občini, če ni zagotovila zavetišča;
– odrediti zavetišču namestitev in oskrbo psa, ki ogroža okolico, če skrbnik ne odvrne splošne nevarnosti ali ni znan ali dosegljiv;
– odrediti zavetišču ulov, prevoz, namestitev in oskrbo zapuščene živali.


OBRAZLOŽITEV:
43. člen zakona se spreminja tako, da dodaja pravice in dolžnosti pristojnih inšpektorjev za ukrepanje v inšpekcijskem nadzorstvu v zvezi s spremembami zakona:
Odreditev usmrtitve nevarnega psa, s katerim ni bilo opravljeno predpisano šolanje iz 26.c člena tega zakona ali to šolanje ni bilo uspešno opravljeno, odvzem in prepoved posedovanja živali osebi, ki je pravnomočno obsojena zaradi mučenja živali, do izbrisa obsodbe, in prepoved nastopa živali na prireditvi ali snemanju zaradi zaščite dobrobiti živali.
Logiran

Jana
Jana Pahovnik
administrator
*****
Offline Offline

Spol: Ženska
Sporočil: 33.410


Sijejo zvezdice na nebu ...


WWW
« Odgovor #387 : ponedeljek, 09.07.2012 : 20:52:29 »

22.člen

Za 43. členom se doda 43.a člen, ki se glasi:

»43.a člen

Območni uradi upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, opravljajo upravne in nadzorne naloge. Za izdajanje odločb na zahtevo strank v skladu s tem zakonom so pristojni direktorji območnih uradov.

V primeru nujnih ukrepov iz tretje, pete, sedme, osme, devete, desete, trinajste, štirinajste in šestnajste alinee prvega odstavka prejšnjega člena vložitev predloga za odlog izvršitve odločbe ni dopustna.«.

OBRAZLOŽITEV:
V 43. a členu zakona je podrobneje določena stvarna in krajevna pristojnost ter posebnost upravnega postopka glede na določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). V primerih, ko gre za nujno ukrepanje, bi odlog izvršbe onemogočil izvedbo ukrepa, zato je kot posebnost glede na splošni upravni postopek, določeno, da vložitev predloga za odlog izvršbe odločbe ni dopustna.



23.člen

IX. poglavje se spremeni tako, da se glasi:

»IX. KAZENSKE DOLOČBE

45. člen

Z globo od 2.400 do 84.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki:
1. kot skrbnik ali prevoznik živali ne zagotovi fizičnega varstva nevarnih živali (prvi odstavek 12. člena);
2. ne zagotovi fizičnega varstva nevarnega psa v skladu z drugim odstavkom 12. člena tega zakona;
3. na javno mesto oziroma v sredstva javnega prevoza ne pusti psa vodiča slepih oziroma psa pomočnika invalidov skupaj z njegovim skrbnikom (prvi odstavek 13. člena);
4. izvede prireditev ali snemanje z bolnimi ali poškodovanimi živalmi (tretji odstavek 14. a člena);
5. neustrezno prevaža živali (prvi odstavek 17. člena);
6. opravi boleč poseg na vretenčarju brez anestezije (prvi odstavek 19. člena);
7. ravna v nasprotju z 20. členom tega zakona;
8. brez odobritve opravlja dejavnosti iz prvega odstavka 20. a člena tega zakona;
9. ravna v nasprotju s tretjim ali petim odstavkom 20. a člena tega zakona;
10. izvaja poskus na živali brez dovoljenja iz prvega odstavka 21. člena tega zakona;
11. izvaja poskus na živali v nasprotju s šestim odstavkom 21. a člena tega zakona;
12. izvaja poskus v izobraževalne namene v nasprotju s prvim odstavkom 22. člena tega zakona;
13. ravna v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom 25. člena tega zakona;
14. usmrti žival v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom 26. člena tega zakona;
15. opravlja dejavnost zavetišča, ne da bi za to izpolnjeval predpisane pogoje (tretji odstavek 27. člena);
16. ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom 28. člena tega zakona;
17. podatke iz centralnega registra psov uporablja v nasprotju s petim odstavkom 28. člena tega zakona;
18. se kot društvo ukvarja z oddajo oziroma prodajo zapuščenih živali in ne izpolnjuje predpisanih pogojev (šesti odstavek 31. člena).

Z globo od 1.600 do 4.100 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ali odgovorna oseba v samoupravni lokalni skupnosti.

Z globo od 800 do 1.200 eurov se kaznuje posameznik za prekršek iz prvega odstavka tega člena.

46. člen

Z globo od 1.600 do 42.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki:
1. takoj ne oskrbi bolnih, poškodovanih in onemoglih živali (prvi odstavek 8. člena);
2. ne nadzira rejnih in hišnih živali v skladu s tretjim odstavkom 8. člena tega zakona;
3. ravna v nasprotju s prvim odstavkom 9. člena tega zakona;
4. ne zagotovi rezervnega sistema prezračevanja v skladu z drugim odstavkom 9. člena tega zakona;
5. je skrbnik živali v nasprotju s prvim odstavkom 10. člena tega zakona;
6. zaupa v vodenje nevarnega psa osebi, ki je mlajša od 16 let (tretji odstavek 12. člena);
7. opravlja dejavnost hotela za živali, ne da bi za to izpolnjeval predpisane pogoje (drugi odstavek 14. člena);
8. izvede prireditev ali snemanje v nasprotju s prvim odstavkom 14. a člena tega zakona;
9. ravna v nasprotju z drugim odstavkom 14. a člena tega zakona;
10. stori katero od ravnanj iz prvega odstavka 15. člena tega zakona;
11. ne zahteva pravočasno veterinarske pomoči in oskrbe bolnih ali poškodovanih živali, veterinarske pomoči pri porodih, kadar je potrebna, ali ne zagotovi ustrezne nege bolnih, poškodovanih in onemoglih živali (18. člen tega zakona);
12. opravlja znanstveno-raziskovalno ali izobraževalno delo na izoliranih organih, tkivih ali truplih v ta namen usmrčenih živali v nasprotju s prvim odstavkom 22. a člena tega zakona;
13. v izobraževalne namene izvaja dela na izoliranih organih, tkivih ali truplih v ta namen usmrčenih živali zaščitenih ali ogroženih vrst, odvzetih iz narave (tretji odstavek 22. a člena);
14. ravna v nasprotju s šestim odstavkom 22. a člena tega zakona;
15. ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali četrtim odstavkom 26. a člena tega zakona;
16. goji, poseduje ali vodi psa kljub prepovedi iz osmega odstavka 26. b člena tega zakona;
17. ne zagotovi šolanja psa v skladu s prvim odstavkom 26. c člena tega zakona;
18. izvaja obvezno šolanje psov iz prvega odstavka 26. c člena tega zakona po programu, ki ni potrjen v skladu z drugim odstavkom 26. c člena tega zakona.

Z globo od 800 do 2.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

Z globo od 400 do 800 eurov se kaznuje posameznik za prekršek iz prvega odstavka tega člena.

46. a člen

Z globo od 800 do 33.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki:
1. ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali petim odstavkom 6. člena tega zakona;
2. ne zagotovi katerega od pogojev iz prvega odstavka 7. člena tega zakona;
3. ne prepreči napak v reji v skladu z drugim odstavkom 7. člena tega zakona;
4. ne zagotovi ločene namestitve živali v skladu z drugim odstavkom 8. člena tega zakona;
5. je pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja mučenja živali in ravna v nasprotju s prvim odstavkom 10. člena tega zakona;
6. proda, odda ali podari hišno žival v nasprotju z drugim odstavkom 10. člena tega zakona;
7. ne zagotovi osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali v skladu s prvim odstavkom 11. člena tega zakona;
8. ne zagotovi ustrezne vzgoje in šolanja oziroma drugih ukrepov in je zato žival nevarna okolici (drugi odstavek 11. člena);
9. ne zagotovi fizičnega varstva psa v skladu s tretjim odstavkom 11. člena tega zakona;
10. če ne zagotovi veterinarske oskrbe in oskrbe živali v skladu z etološkimi normativi (drugi odstavek 14. a člena);
11. ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 28. člena tega zakona;
12. ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 31. člena tega zakona.

Z globo od 400 do 1.600 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

Z globo od 200 do 400 eurov se kaznuje posameznik za prekršek iz prvega odstavka tega člena.

45. člen ZZZiv-UPB2

Z globo od 2.400 do 84.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki:
1. kot skrbnik ali prevoznik živali ne zagotovi fizičnega varstva nevarnih živali (prvi odstavek 12. člena);
2. ne zagotovi fizičnega varstva nevarnega psa v skladu z drugim odstavkom 12. člena tega zakona;
3. na javno mesto oziroma v sredstva javnega prevoza ne pusti psa – vodiča slepih oziroma psa – pomočnika invalidov skupaj z njegovim skrbnikom (prvi odstavek 13. člena);
4. neustrezno prevaža živali (prvi odstavek 17. člena);
5. opravi boleč poseg na vretenčarju brez anestezije (prvi odstavek 19. člena);
6. ravna v nasprotju z 20. členom tega zakona;
7. izvaja poskuse na živalih brez dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem iz prvega odstavka 21. člena tega zakona;
8. izvaja poskus v izobraževalne namene v nasprotju s prvim odstavkoma 22. člena tega zakona;
9. izvaja poskuse na vretenčarjih v nasprotju s 23. členom tega zakona;
10. ravna v nasprotju s 25. členom tega zakona;
11. usmrti žival v nasprotju s 26. členom tega zakona;
12. ravna v nasprotju z drugim odstavkom 27. člena tega zakona;
13. opravlja dejavnost zavetišča, ne da bi za to izpolnjeval predpisane pogoje (tretji odstavek 27. člena);
14. ravna v nasprotju z 28. členom tega zakona;
15. se kot društvo ukvarja z oddajo oziroma prodajo zapuščenih živali in ne izpolnjuje predpisanih pogojev (šesti odstavek 31. člena).
Z globo od 1.600 do 4.100 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
Z globo od 800 do 1.200 eurov se kaznuje posameznik za prekršek iz prvega odstavka tega člena.

46. člen

Z globo od 1.600 do 42.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki:
1. takoj ne oskrbi bolnih, poškodovanih in onemoglih živali (prvi odstavek 8. člena);
2. ne nadzira rejnih in hišnih živali v skladu s tretjim odstavkom 8. člena tega zakona;
3. ravna v nasprotju s prvim odstavkom 9. člena tega zakona;
4. ne zagotovi rezervnega sistema prezračevanja v skladu z drugim odstavkom 9. člena tega zakona;
5. proda ali podari hišno žival v nasprotju z 10. členom tega zakona;
6. ne zagotovi osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali v skladu s prvim odstavkom 11. člena tega zakona;
7. ne zagotovi ustrezne vzgoje in šolanja oziroma drugih ukrepov in je zato žival nevarna okolici (drugi odstavek 11. člena);
8. zaupa v vodenje nevarnega psa osebi, ki je mlajša od 16 let (tretji odstavek 12. člena);
9. opravlja dejavnost hotela za živali, ne da bi za to izpolnjeval predpisane pogoje (drugi odstavek 14. člena);
10. stori katero od ravnanj iz prvega odstavka 15. člena tega zakona;
11. natovori, prevaža, pretovori ali raztovori živali v nasprotju s prvim odstavkom 16. člena tega zakona;
12. ne zahteva pravočasno veterinarske pomoči in oskrbe bolnih ali poškodovanih živali, veterinarske pomoči pri porodih, kadar je potrebna, ali ne zagotovi ustrezne nege bolnih, poškodovanih in onemoglih živali (18. člen);
13. opravlja dejavnost organizacije na področju vzreje, reje, dobave poskusnih živali ali izvajanja poskusov na živalih v nasprotju s prvim odstavkom 20.a člena tega zakona;
14. opravlja znanstveno-raziskovalno ali izobraževalno delo na izoliranih organih, tkivih ali truplih predhodno usmrčenih živali v nasprotju s prvim ali šestim odstavkom 22.a člena tega zakona;
15. ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali četrtim odstavkom 26.a člena tega zakona;
16. goji, poseduje ali vodi psa kljub prepovedi iz osmega odstavka 26.b člena tega zakona;
17. ne zagotovi šolanja psa v skladu s prvim odstavkom 26.c člena tega zakona;
18. izvaja šolanje psov po programu, ki ni potrjen v skladu z drugim odstavkom 26.c člena tega zakona.
Z globo od 800 do 2.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
Z globo od 400 do 800 eurov se kaznuje posameznik za prekršek iz prvega odstavka tega člena.

46.a člen

Z globo od 800 do 33.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki:
1. kot pristojna veterinarska organizacija ne vnese predpisanih podatkov v centralni register psov (prvi odstavek 6. člena);
2. ne prijavi posedovanja živali prosto živečih vrst (tretji odstavek 6. člena);
3. ne zagotovi katerega od pogojev iz prvega odstavka 7. člena tega zakona;
4. ne prepreči napak v reji v skladu z drugim odstavkom 7. člena tega zakona;
5. ne zagotovi ločene namestitve živali v skladu z drugim odstavkom 8. člena tega zakona;
6. ne zagotovi fizičnega varstva psa v skladu s tretjim odstavkom 11. člena tega zakona;
7. če ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 31. člena tega zakona.
Z globo od 400 do 1.600 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
Z globo od 200 do 400 eurov se kaznuje posameznik za prekršek iz prvega odstavka tega člena.


OBRAZLOŽITEV:
Kazenske določbe so spremenjene tako, da so upoštevane spremembe zakona.

Kršitve novih določb na področju zaščite živali v poskusih in določb, katerih kršitev pomeni resno ogrožanje dobrobiti živali, so uvrščene v najvišjo kategorijo prekrškov. Kršitve določb, ki urejajo administrativne zadeve, kakršno je vnašanje podatkov v registre in evidence, so uvrščene v najnižjo kategorijo. Kršitve določb zaščite živali pri usmrtitvi zaradi del na izoliranih tkivih, organih in truplih so razvrščene v srednjo kategorijo.



24.člen

Z dnem uveljavitve tega zakona se v Zakonu o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05):
- črta tretji odstavek 11. člena. Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.
- v prvem odstavku 96. člena v 8. točki črta besedilo »ali tretjim«.

OBRAZLOŽITEV:
Obveza, ki od lastnika psa zahteva prijavo psa v roku sedmih dni od pridobitve, mladiča pa ne kasneje kot ob dopolnjenih treh mesecih starosti psa, je bila doslej urejena v Zakonu o veterinarskih merilih skladnosti (ZVMS; Uradni list RS, št. 93/2005). S spremembo 6. člena Zakona o zaščiti živali je ta določba v ZVMS nepotrebna, zato se črta tretji odstavek 11. člena, kakor tudi kazenske določbe v 96. členu ZVMS, vezane na ta odstavek.



25.člen

Določba tretje alinee tretjega odstavka spremenjenega 6. člena zakona se začne uporabljati 1. januarja 2015 in sicer se podatek o tem, ali je pes namenjen za razmnoževanje, za pse do dopolnjenega tretjega meseca starosti vnese v centralni register psov ob prijavi psa, za starejše pse pa ob naslednjem rednem cepljenju psa proti steklini.

Določbe spremenjenega 25. člena zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2013.

OBRAZLOŽITEV:
Zaradi sprememb programske opreme, ki se jo uporablja za vodenje centralnega registra psov in ki bodo potrebne za zbiranje dodatnih podatkov, ki jih predpisuje zakon, bo možno te podatke zbirati šele po določenem prehodnem obdobju, v katerem morajo biti spremembe izvedene.
Uredba 1099/09/ES stopi v veljavo 1. januarja 2013. Po tem datumu bo zaščita živali pri klanju urejena v skladu s tem evropskim predpisom, nacionalni predpis pa bo veljal za tiste živali, ki jih evropski ne zadeva.



26.člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Logiran

sarataste
nekaj malega že vem
***
Offline Offline

Sporočil: 110


WWW
« Odgovor #388 : ponedeljek, 09.07.2012 : 20:57:18 »

V bistvu prvič vidim tole gled omamljanja živali pred zakolom, pa je bil očitno že prej noter in je samo sprememba dodana. Nekako močno dvomim v izvajanje tega, koliko so le omamljene....Da ne govorim o ohlapnih ala "kolikor se da omiliti trpljenje jada, jada"Meni že samo branje dviguje kocine :/
Logiran
Jana
Jana Pahovnik
administrator
*****
Offline Offline

Spol: Ženska
Sporočil: 33.410


Sijejo zvezdice na nebu ...


WWW
« Odgovor #389 : ponedeljek, 09.07.2012 : 22:05:49 »

Priznam, da sem zadevo zaenkrat samo preletela. Na prvi pogled moram rečt, da je v kar nekaj točkah tole velik premik naprej - v pozitivo.

Recimo nekaj novosti na hitro: prepoved dejavnosti trgovanja s psi in mačkami, ki ne prihajajo iz lastne reje, novosti pri definiranju nevarnih psov, novosti pri poskusih na živalih, v CRP se kot lastnika lahko vpiše samo odraslo osebo, nekaj novih obveznosti glede vpisa v CRP za veterinarje, tudi podatke o izvoru psa (številka mikročipa ali druge označitve matere psa) in o tem, ali je pes namenjen za razmnoževanje (osamitev, kontracepcija, sterilizacija ali kastracija je obvezna pri tistih hišnih živalih, ki niso namenjene za razmnoževanje), pravnomočno obsojena oseba zaradi kaznivega dejanja mučenja živali ne sme biti skrbnik živali do izbrisa obsodbe, prepoveduje se vsakršno spolno dejanje med človekom in živaljo, dovoljeno bo krajšanje uhljev kot označevanje prostoživečih mačk, prepoved krajšanja repov psom zaradi estetskih razlogov, dovoljeno le tisto obredno klanje, ki dovoljuje predhodno omamljanje živali, dodani so še novi razlogi, zaradi katerih je mogoče usmrtiti žival, novosti pri pridobivanju statusa 'društva v javnem interesu na področju zaščite živali', novost pri sestavi Strokovnega sveta, nove pristojnosti nadzora občinskih redarjev, nove pravice in dolžnosti pristojnih inšpektorjev ...

Je pa v njem tudi podlaga za občinske takse na pse. Smiley
Hvala g. predsednik Tongue.
Logiran

Strani: 1 ... 21 22 23 24 25 [26] 27 28 29 30 31   Gor
Natisni
mojpes.net  |  aktualno  |  vroče teme  |  Tema: Predlog sprememb Zakona o varstvu in proti mučenju živali (2010)
Skoči na:  

domov | o psih | pasme | vzreditelji | oglasi za pse | galerija | forum | zaščita živali | posvojite psa | splošni pogoji

2000-2019 Jana. Vse pravice pridržane.
Vsako kopiranje vsebin ali njihova uporaba v nasprotju s
splošnimi pogoji uporabe mojpes.neta je prepovedana.
Powered by SMF 1.1.20 | SMF © 2013, Simple Machines
Stran je bila kreirana v 0.108 sekundah z 22 poizvedbami.