mojpes.net
o psih pasme galerija forum zaščita živali posvojite psa

Dobrodošel/la, gost. Prosim prijavi ali registriraj se.
petek, 29.03.2024 : 15:27:13

Prijava z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seanse.
* Domov Pomoč zemljevid po mojpesForumu Prijava Registracija
mojpes.net  |  aktualno  |  vroče teme  |  Tema: Spet krzno, grrrr!
Strani: 1 ... 6 7 8 9 10 [11] 12   Dol
Natisni
Avtor Tema: Spet krzno, grrrr!  (Prebrano 52498 krat)
0 članov in 2 gostov pregleduje to temo.
Nanook
midi
***
Spol: Ženska
Sporočil: 7.399


NS Lama Tari


WWW
« Odgovor #150 : sreda, 04.01.2012 : 17:18:59 »

Sulico v roke in v jame, pa bo pravicno.
Logiran

"The good thing about science is that it's true whether or not you believe in it." -Neil deGrasse Tyson
_lori
midi
****
Spol: Ženska
Sporočil: 331



« Odgovor #151 : sreda, 04.01.2012 : 17:30:36 »

Sulico v roke in v jame, pa bo pravicno.

Mislim, da bi se dalo pravičneje sobivati tudi drugače. Za začetek z zmanjšanjem števila rejenih živali izključno za potrebe človeka.
Logiran
Lanabela
živim tukaj
***
Sporočil: 4.474


« Odgovor #152 : sreda, 04.01.2012 : 17:32:55 »

Saj pravim - kakor koli obračaš, imaš rit zadaj. Karkoli počneš, povzročaš škodo in trpljenje. Ker je svet tako narejen, da lahko življenje obstaja samo na račun drugega življenja.

No izraz "hinavska" res ni bil najbolj posrečeno izbran. Bolj pravilen bi bil licemerska, pa še kaj bi lahko pripisala zraven, pa tukaj ne bom. Tudi "iz inata" ni ravno najboljši. Recimo raje tako: če bi dala gor tjulna ali astrahan me niti slučajno ne bi več nihče po nemarnem prišteval med to druščino. Niti od daleč. Upam da je zdaj bolj jasno.

Domač puh? včasih so ga po hišah prodajale ciganke, zdaj pa... Po 1000€? A si smešna?  Mlade goske lahko dobim za nekaj 10€, odvisno od starosti. Jih spomladi dam past na travo, do martina imam poleg puha še pečenke. Težje bi bilo s šiviljo....

Ostalo bi nekako šlo, samo kaj misliš s tistim osvobajanjem živali in lomljebnjem ključavnic? Upam da tega ne podpiraš?

Nanook: z zmanjšanjem števila in z izboljšanjem razmer v katerih bivajo. Predvsem pa bi morali prenehati vzgajati kateri koli organizem (ne le živali) na način, ki presega njegove fiziološke sposobnosti.
Logiran
Nanook
midi
***
Spol: Ženska
Sporočil: 7.399


NS Lama Tari


WWW
« Odgovor #153 : sreda, 04.01.2012 : 17:55:46 »

Saj to je meni cisto jasno. Razen ce si mislila _lori?
Logiran

"The good thing about science is that it's true whether or not you believe in it." -Neil deGrasse Tyson
Lanabela
živim tukaj
***
Sporočil: 4.474


« Odgovor #154 : sreda, 04.01.2012 : 18:00:40 »

Ja namenjeno je drugim.
Logiran
_lori
midi
****
Spol: Ženska
Sporočil: 331



« Odgovor #155 : sreda, 04.01.2012 : 18:21:32 »

Če meni - jaz sem sulico v roke in v jame razumela kot da že v osnovi ne moremo biti pravični do živali zaradi našega načina življenja. In sem zato napisala, da mislim, da bi lahko tudi z našim načinom življenja oziroma v civilizirani obliki sobivali, če že ne pravično, pa vsaj pravičneje.  Smiley
Logiran
Nanook
midi
***
Spol: Ženska
Sporočil: 7.399


NS Lama Tari


WWW
« Odgovor #156 : sreda, 04.01.2012 : 18:25:36 »

Odvisno od tega kaj je zate pravicno izkoriscanje zivali.
Logiran

"The good thing about science is that it's true whether or not you believe in it." -Neil deGrasse Tyson
_lori
midi
****
Spol: Ženska
Sporočil: 331



« Odgovor #157 : sreda, 04.01.2012 : 18:38:45 »

Pravičnega izkoriščanja zame ni, je pa manjša mera vzreje živali in manjša mera izkoriščanja definitivno nekaj, kar bi se moralo že zdavnaj zgoditi oziroma se do te mere kot obstaja sedaj sploh nebi smela razviti. Brez dvoma je to najbolj skrajna oblika izkoriščanja, ki pa reees ni potrebna.
Logiran
Barbara10
nekaj malega že vem
***
Sporočil: 216


« Odgovor #158 : sreda, 04.01.2012 : 18:50:09 »

Glavni problem je preveliko stevilo ljudi oz. prevec nas je.
Logiran
Nanook
midi
***
Spol: Ženska
Sporočil: 7.399


NS Lama Tari


WWW
« Odgovor #159 : sreda, 04.01.2012 : 19:27:32 »

Potem je odvisno od tvoje definicije pravicnosti (glede zivali).
Logiran

"The good thing about science is that it's true whether or not you believe in it." -Neil deGrasse Tyson
neko
odvisnež
*****
Sporočil: 975


« Odgovor #160 : sreda, 04.01.2012 : 20:01:24 »

Lanabela- Osvobajanje živali: tudi jaz vidim farme in vse ostalo kot variacijo sužnjelastništva, nisem pa prepričana, da se mu bomo lahko tako hitro odrekli. Še največjo oviro (kar se tiče mojega okolja) v tem trenutku vidim v aspektu mesojedih domačih ljubljenčkov. Ostalo lahko odmislim. Tu pa še nisem prišla do odgovora, kako svojo žival nahraniti, brez da koga sama ubijem - prav v ta namen.
Iz tega razloga skušam ugotoviti, kako bi lahko svojo mesjedo žival ohranjala na varnem, ji hkrati omogočila vrsti primerno prehrano, brez da zavestno povzročam bolečine drugemu bitju. Ubijanje mi pri tem ne uide. Izogib bolečini drugega bitja mi je trenutno edini realno izvedljivi cilj. Zato vidim recimo Temple Grandin kot 'realno' aktivistko in osvoboditeljico (od muk, recimo), za takšnim delovanjem lahko stojim z manj pomislekov, kot pa splošni napad na celotni mehanizem izkoriščanja.
Pri omenjenih gibanjih me motijo določene uničevalne akcije, skorajda še bolj pa (navidezno manj relevanten) imidž, ki so si ga nadeli ti aktivisti, in ni konstruktivno naravnan- sam sebe že v štartu diskreditira. Govori nekaj drugega, kot pa to, kar bi zmogla podpirati. Verjetno se tukaj pokriva moje mnenje s tvojim videnjem 'licemerstva'? Ne vem.

Če nadaljujem: ne, prav vsakega uničenja imovine ne bom objokovala, odvisno pač od situacije. Hkrati pa recimo globoko v sebi tudi ne podpiram spontanega izpusta ujetih živali, na primer. Zame osebno ni dovolj, da greš slepo napadat le koncept sužnjelastništva. Imeti moraš tudi rešitev za problem, ker drugače obtičiš v novi potencialni jami neuspeha. Ni nujno, da imam pri tem prav; ne upam si govoriti v dokončnih izjavah.
Moram priznati, da v veliki meri razumem vzgibe in logiko tega aktivizma (a v isti sapi dodajam, da morebiti ne vem dovolj o temnih plateh).  Ker vidim vsaj nek učinek takega aktivizma, sem kot prispodobo vzela razbito ključavnico in razumevanje osvobodilnih akcij. Torej aktivni pristop z učinkom.
Ker pa ne vidim učinka, ki ga imajo slikopleskarska dela, sem ga omenila kot drugo skrajnost 'aktivizma'. Torej tisto, kar povezujem s stališčem 'iz inata'. Akcija brez učinka in brez pedagoške vrednosti.

Resničnost je pa po moje konglomerat vseh pristopov. Masa se ne bo spreobrnila le zaradi ljudi kot je Grandin. Masa se ne bo spreobrnila zaradi aktivistov, takih ali drugačnih. Zagotovo ne zaradi mene ali tebe. Vsak od nas pa bo imel možnost, da se s pomočjo naše lastne aktivnosti nekega dne oblikuje kritična masa, ki se bo obrnila v boljšo smer. In na tej poti nihče ne bo nekoristen. Ali pa bolj zaslužen. V resnici imamo vsi živaloljubci prav, le pristopi so različni.

Enostranska promocija lastne življenjske filozofije je nevarna, kot vsaka ideologija.
Ker nekdo ne razume, kako brutalno je imeti na sebi telo mrtve živali, kadar tega ne potrebuje nujno (in ga niti ni poklonil nekomu, ki mu ta koža pride bolj prav npr.), ga ne bom potisnila vstran, ker se drugače nikoli ne bova mogla srečati. Morda bo prav ta oseba tista, ki bo doživela uvid- in pomagala tudi drugim do njega.

Zato nima smisla podcenjevati se vsepovprek, vsak lahko najde svoje mesto. In ne pomaga do nazavesti prepričevati krznarke v nekaj, če ne bo hotela slišati. Lahko pa, kolikorkoli je to proti mojim željam, recimo uberem pot v lovskih vodah. Ali pa v kakem inšpektoratu, ministrstvu, usnjarski, krznarski industriji,... Prav tam, kjer je najhuje, moramo biti zastopani tisti, ki nam to področje predstavlja nekaj slabega. Da ga uravnovesimo in vpeljemo tudi drugačne paradigme. Sicer bomo vedno na drugi strani in nikoli (u)slišani. Princip je razširljiv tudi na ostala področja. Subkulture, itd. Je žal kdaj treba narediti eno zlo, da bi preprečil še večjega.

Če nisem bila dovolj nazorna glede pomena prestopa na 'drugo' stran, bolj življenjski primer: evtanazija nabolj zlatega mucka na svetu, ker je okužen z neozdravljivimi virusi- v zameno za večjo matematično verjetnost, da se ne bo še več muckov okužilo od njega. Da, prav ti, živaloljubec in zagovornik pravice do življenja, posežeš po smrti (nedolžnega in nadvse ljubečega bitja) kot orodju za ohranjanje življenja. Odločaš o drugem bitju. Niti ne veš, ali so premise, ki pripeljejo do odločitve, pravilne. Pa imaš res sploh to pravico, morda celo to dolžnost? Resnica je najbrž paradoks: nimaš pravice ubijati in imaš dolžnost ubijati.
Boš vegetarianec/vegan, ki ne kupuje živalskih izdelkov- ali boš delal v živalski farmi/klavnici, da boš vsaj ti v čim večji meri preprečil trpljenje? Lahko počneš oboje, bo veliko bolj zadoščeno pravici, kot početje le enega.
Logiran
Lanabela
živim tukaj
***
Sporočil: 4.474


« Odgovor #161 : četrtek, 05.01.2012 : 11:27:46 »

Ksantipa: dobro napisano - vendar midve vseeno ne prideva in ne bova prišli skupaj: "sužnjelastništvo" živali ti ni všeč. Jaz nimam absolutno nič proti njemu. Ker...če bi se mi zdelo sporno, bi bila prva stvar, ki bi se ji morala odreči moji lastni sužnji (kar psi in mački so, enako ali še bolj kot rejne živali). Enako se mi ne zdi sporna reja živali bodisi za ljubljenčke, bodisi za  hrano bodisi za katerikoli drugi namen - torej tudi za krzno, dokler se z živalmi ravna spoštljivo. Kar pomeni, da imajo take pogoje za življenje, da so zadovoljne, da se jih ne izkorišča preko njihovih zmožnosti, se jim ne povzroča stresa če to ni nujno potrebno. Žival, ki smo jo redili za hrano moramo ubiti. Če imamo do nje spoštljiv odnos, bomo to storili na čimmanj stresen način (pri tem mislim bolj na strah kot na sam zakol) in potem porabili vse od te živali: torej tudi kožo, perje in slabše dele mesa za pse in mačke.
Ni glavni problem v tem, da nas je preveč, problem je v tem, da smo preveč požrešni. Kar se tiče hrane (proizvede se jo preveč, na nevzdržno ikoriščevalski način - tu imam v mislih enako živali in rastline - zato, da se potem večji del zavrže) in kar se tiče vsega ostalega (je treba sproducirati čimveč robe, ki se čimhitreje pokvari/pride iz mode da se lahko proda novo: ne rabimo vsako sezono nove garderobe, ne rabimo vsake pol leta novega telefona, ne rabimo.....pa vseeno "moramo" imeti). Tu vidim glavni problem. V potrošniški družbi. Kjer moramo imeti vse, kar si zamislimo (ali si za nas zamislijo drugi) takoj, ta trenutek, čimveč in za čimnižjo ceno. Ne glede na to, da mora nerealno nizke cene in vedno večje dobičke vedno  drago plačati nekdo drug (bodisi ljudje, bodisi druga živa bitja, tako ali drugače).

Kar se aktivizma tiče....se bojim da imaš prav in da imajo vsi živaloljubci isti cilj, samo poti do njega so nekoliko različne. To so denimo ljubitelji in rejci živali (vseh: domačih, eksotičnih, rejnih) ponekod v Ameriki že skapirali, prav tako, kot so skapirali, da glavna točka vsega tega aktivizma niso živali in njihova dobrobit, kje pa, čeprav imajo tega polna usta,  ampak kontrola nad ljudmi. In so se uspeli vzeti skupaj, organiziorano nastopiti in že v kali preprečijo vsak poskus spremembe zakonodaje, ki ga snujejo živaloljubci. Pri nas pa....bolj butast predlog spravi kdo ven, bolj navdušeno se ga podpira in podpisuje.

In mimogrede, nimam prav nobene slabe vesti zaradi živali, ki smo jih pojedli mi in naše živali. Bi pa imela silno slabo vest, če bi dala usmrtit mačka samo zato, ker je okužen s FIV. Smo si različni, in prav je tako.
Logiran
neko
odvisnež
*****
Sporočil: 975


« Odgovor #162 : četrtek, 05.01.2012 : 13:11:01 »

Lanabela, pozabila sem pripisati, da je slednji primer (z virusi FIV+FELV) mišljen za prostoživečkote. Ne samo da si tega ne želim, v bistvu me to dejanje uniči, če smem tako reči. Nočem biti morilka in rabelj, a sem. V resnici  pa nič ne vem zagotovo, zanašam se le na znanost glede tega, kako kužno kje kaj. Mogoče s tem bolj posežem v naravo, kot pa bi virus uspel? Nimam te gotovosti, da je moje ravnanje upravičeno. In zelo težko živim s tem. Zato bi si želela, da se več ljudi ubada vsaj s tem, kar imamo pred nosom, namesto da prelagamo odgovornost na druge. Potem nekega dne vsaj te dileme več ne bi bilo, ker bi imeli toliko živali, kot jih zmoremo imeti.

Sužnjelastništvo smatram kot izkoriščanje. Sama na skrbništvo živali ne gledam tako, ker niti ne izbiram po principu kompatibilnosti, temveč po principu pomoči živali, ki je v moji bližini in mojo pomoč tudi išče (in to v bistvu nima kaj veliko opraviti z ugodjem zame, prav nasprotno. Govorim le za svoj konkreten primer prav v tej obliki kot je sedaj- lahko da bo situacija čez eno leto povsem drugačna. Želim povedati, da nima veze z 'izkoriščanjem/koristoljubjem' iz moje strani: zvestoba in cartanje,... ker tega iskreno povedano ne prejemam na način, da bi lahko rekla, da je daj-dam uravnovešen). Morda si mislila, da je zapiranje živali sužnjelastniško dejanje? Ven svojega mačka ne spuščam nenadzorovano. Ne le zato, ker je to protizakonito, temveč tudi zato, ker v tem okolju tega ne morem storiti, brez da ga ogrožam. Tako kot otroka. Razen če smatraš, da je tudi imeti otroka sužnjelastniško dejanje- ampak potem bi govrili o dominanci, posesivnosti in koristoljubnosti, mar ne? Ne, živali nimam kot sužnjev, mačk itak ne moreš imeti tako (ne vem, morda nimaš izkušenj z mucami, ker ne verjamem da kdo od ljubiteljev mačk misli, da so one sužnje Wink )
Iz teh razlogov tudi ne podpiram plačljive reje ljučbljenčkov. Nisem še srečala argumenta, ki bi me prepričal, da vzgoja pasemske živali, ki jo prodaš, ni profitabilna. To je zame 100% sužnjelastništvo. Oskrba in varovanje živali, za katere družba ni primerno, pravočasno in v dovolj veliki meri poskrbela, pa nima veze s sužnjelastništvom.

Nikoli nisem rekla, da nas je preveč, teze da je to osnovni problem nikakor ne podpiram. Tudi jaz menim, da je prvi korak k osveščanju - in navsezadnje brez izgovorov izvedljiv za VSAKOGAR (in zatorej najučinkovitejši)- zmanjšanje konzuma. Ne le mesa (četudi le generacijo ali dve nazaj, torej fizično aktivni kmetje, niso imeli mesnega obroka kaj več kot le nekajkrat na leto. In te živali s krožnika so imela imena, če to kaj šteje?). Rešitev je tudi realno dajanje vrednosti izdelkom, ne nujno iskanje najnižje cene, temveč iskanje zadovoljive celote. Plačaj, kolikor ti je vredno. Zato sem takrat rekla recimo 1000€ za puh... ne zato, ker bi gosi dobila 'že' za 10€. Tvoje pisanje glede konzuma ravno podpira moje stališče, ne pa možnost za koliko evrov 'se da' dobiti nekaj.
In za začetek spustiti en mesni obrok na dan ni tako težko, za bolj 'občutljive' recimo zajtrk s sirom in klobasami, mlekom... Pa bi se to pri enočlanski družini v tednu hitro nabralo na lepo cifro 'preživelih' živali, da o enem ali desetih letih niti ne govorim. Potem pa še to pomnoženo s populacijo, ki bi to načelo integrirala v vsakodnevnik. (Sem slišala za (nemško?) mesto, kjer en dan v tednu ne konzumirajo mesa. Niti restavracije ga na tisti dan v tednu ne ponujajo. To pomeni 15% manj ubitih živali.) In potem nekoč prideš na dejstvo, da rabiš precej manj ubijanja oz. sužnjelastništva. In če so ljudje pripravljeni plačati tudi kaj več kot le rejo v farmi, lahko povrneš moč malemu (lokalnemu) kmetovanju. Kot znanstvenik pa lahko recimo razviješ metode ubijanja, ki niso tako stresne. In tako naprej... Preveč je vsega za spletno debato.
Kot si omenila, nebrzdani konzum je ovira na  poti k spremembam. Ti je povozilo mačko? Nič hudega, saj zastonj dobiš novo. (Verjetno je tudi zato več ljubljenčkov v ZDA notranjih, saj so lastniki plačali zanje?) Kroji, ki se na vsaki 2-5 let obrnejo na glavo, da si moraš potem omisliti novo garderobo, so le še en primer. Zdaj so bile modne oprijete hlače. A naj uganem, da bo novi trend čim širše hlače? Telefoni in vse ostalo je isti princip. Nekoč so ljudje kupili pohištvo za celo življenje. Morda tudi drago plačali zanj. A so ga prav zato spoštovali in marsikaj kupljenega malikovali. (Recimo da se ne bomo spuščali v babičine in mamine kristale.  Tongue) Že zato, ker so se sami morali odreči nečemu oz. veliko vložiti, da so prišli do dobrine. Zdaj se res ne odrekamo mi, temveč odrekamo večjim revežem. Tako kot se ne odrekajo naši direktorji, temveč odrekajo delavcem,... Vsi mi pa odrekamo živalim in ostalim organizmom. Človeška vest ostane v vsaki blagajni naših trgovskih centrov.
Logiran
Lanabela
živim tukaj
***
Sporočil: 4.474


« Odgovor #163 : četrtek, 05.01.2012 : 14:15:54 »

Seveda. Skupaj prišli ne bova, to je že jasno. Nič hudega.

Če je bil muc prostoživeč, potem pač kaj dosti izbire ni (ponavadi se kot zlate mucke označi tiste, ki prenesejo bližino človeka).
 
En razlog za to, da imaš živali že mora biti, če ne jih ne bi imela. Če jih imaš proti svoji volji in s tem nimaš drugega veselja kot to, da si nekoga rešila, potem za moje pojme tu ni nekaj v redu. Poleg tega s tem daješ eni vrsti živali prednost pred drugimi.

O tem, kako kmetje včasih niso imeli mesa na mizi razen ob tavelkih praznikih....ja za tavelke reveže, bajtarje brez svoje zemlje je bilo to res. Drugače pa je vsaka majhna kmetija na leto priredila za svoje potrebe po dva okrog 200 kilska pujsa in ju je družina tokom leta tudi pospravila (koline so se sicer delile okrog sosedov, a so dobili potem, ko so klali drugi to nazaj). Je pa res, da so fejst garali in jim tiste 400 kil špeha in mesa letno ni prav nič škodilo. Prašiči so ponavadi sicer  imeli imena, a so vseeno imeli na voljo dva kvadrata v svinjaku in dva pred njim, če so grizli korito, so jim pobrusili (ali poščipali) zobe in jim tam enkrat na zimo spustili kri.

Tam pri goskah sem napisala narobe, za nekaj 10 evrov dobiš jatico mladih goskic. Nekaj je še treba vložiti vanje, da zrastejo, saj trava ni dovolj, potem pa....Njama. Goskice bi svoj čas na zemljici preživele vesele in zadovoljne, z njihovo rejo okolje ne bi bilo ogroženo, jaz pa bi imela puh in meso. Še za pse in mačke bi kaj ostalo, pa imeniten prevretek za dognojevanje rastlin na vrtu se da narediti iz njihovih kakcev...

In ja, psi in mačke so naši sužnji: vseeno ali ga kupiš, prodaš, posvojiš ali si ga prisvojiš z ulice. odločaš o njegovem življenju in smrti, mu porežeš organe, ki so ti napoti, določaš kaj lahko počne in česa ne, s kom se lahko druži in s kom ne, mu na vse mogoče načine omejuješ svobodo....Tu je poudarek na lastiti si nekoga in odločati o njegovem življenju, ne na izkoriščanju - iskoriščaš lahko tudi svobodne. (primerjava z otrokom ne vzdrži, ker moraš otroka pripraviti na samostojno življenje in ga takrat, ko je za to sposoben pustiti od sebe)
Se pa zaradi tega, ker so živali naši sužnji ni treba preveč sekirati - velikanska večina živali se za svobodo ne bi odločila, tudi če bi jim dali na izbiro.

Predvsem pa nikar, res nikar ne dajaj za vzor amerikancev, ker je ni bolj potrošniške družbe od njihove in je ni razvitejše države na svetu, kjer bi zavrgli in pobili toliko hišnih živali (ne samo absolutne številke, tudi če bi prerečunali na prebivalca). In nikjer na svetu živih bitij ne izkoriščajo tako brezobzirno in nikjer niso tako presegli tistega, kar živali še fiziološko zmorejo.
Logiran
neko
odvisnež
*****
Sporočil: 975


« Odgovor #164 : četrtek, 05.01.2012 : 17:12:01 »

Zlat muc je bil, ker mislim da znam še pred socializacijo videti, kakšen je njegov karakter. Še posebej pa na poti k veterinarju in pred evtanazijo mi je dokončno potrdil vse kar sem že prej videla v njem. Ampak to ni bistvo primera.

Ne, nimam živali proti svoji volji, po nekem ključu sem se odločila zanje A nimam jih iz koristoljubja- da bi bili moji sužnji. V situaciji v kateri se nahajam, bi namreč imela mirnejše življenje brez njih, ali pa z več živalmi kot jih imam zdaj. Če bom imela kdaj spet finančne zmožnosti, bo to vse drugače. Zdaj je pa velikokrat naporno, ja, v veselje bolj štejem dejstvo, da ga utegnem zabavati in mu dajati zavetje, a če bi imela izbiro še kaj drugega, boljšega, razen evtanazije po 30 dneh, ali pa življenje pri kom, ki ne pazi nanj- bi jo izbrala. Te izbire ni bilo, jaz sem bila edina realna rešitev in ljubezen do teh živali imam veliko, sem mislia, da to šteje kot aspekt veselja. Spustila sem se v nekaj, čemur pravim ljubezen do mačk in do njihove sreče, kar ne pomeni, da sem pa jaz res brezpogojno zadovoljna v obstoječi konstelaciji. Zdaj, če je to patološko vedenje: možno. Boste ostali oceni in se na podlagi tega strinjali z mojo oceno problematike, ali pa jo zaradi mojih patoloških vzgibov zavrnili. Tu ne morem nič, lahko le ostanem naprej iskrena, to sem pa bila.
Prednost neki vrsti v resnici dajemo vsi, odvisno od tega, kateri aspekt te vrste nas fascinira in veseli. Ostale živali zmorem tudi imeti rada, globoko fascinirajo me pa le določene. Tako kot ljudje, ki jih imenujemo za prijatelje. Ali sem pa spet patološka, pa niti ne vem.

Očitno sem imela opravka z ljudmi, katerih starši so bili reveži. Res so to bile dekle in podobno. Bom verjela tvoji oceni, morebiti je bolj realna, glede na to, da je tako detajlirano opisana. Vem pa, da še dan današnji v globoki Himalaji za večino ni samoumevno, da si ljudje kupijo meso, razen ob posebni priložnosti, kot je rosjstvo otroka in podobno. Razen če sem spet bila s posebnimi reveži in je to krivo.

Primerjava z otrokom vzdrži, ker je nedorasel otrok v podobni situaciji kot žival, in ker te ženejo podobni vzgibi. To ni povezano s pripravljanjem na odraslo življenje- razen če bi bil človek, ki ne more skrbeti zase le suženj tistega, ki skrbi zanj. Jaz sem mislila, da je tak človek skrbnik in nekdo, ki je pravzaprav tisti, ki nekako služi osebi, katera zase ne more skrbeti. Služi zaradi višjih idealov in ljubezni, ne zato ker uživa v čiščenju plenic in dvigovanju odraslega telesa iz postelje, skrbi da ne gre brezglavo čez štiripasovnico in podobno... Svoje življenje modificira v skladu z vrednotami, ne ker si želi osebe/sužnja, s katerim lahko upravlja in ne zato, ker se napaja le iz pomoči drugim. Pač pa zato, ker ima rad bitja in ker sklepa, da jim je boljše tako, kot pa brez njegove pomoči. A včasih to nosi s sabo, da se odločaš namesto njih. Da uspeš odpraviti razkorak med njihovimi potrebami in svojimi zmožnostmi. In tu ne vidim prav nobene razlike med živalmi in ljudmi. Nisem antropocentrik.
Res črpava definicijii iz različnih množic. Morda je moja množica lastnosti spet le kvazi-koherentna.

Nisem rekla, da je več ljubljenčkov notranjih kot zunanjih in zavrženih, ampak da jih je pri lastniških živalih procentualno več izključno notranjih kot pa v UK recimo. Tako sem jaz zasledila podatek. Nikakor nisem govorila o zunanjih, le o teh, za katere so plačali in jim jih je škoda 'zapraviti'- tako sem jaz interpretirala podatek. Očitno sem tudi tukaj kaj narobe izvedela in bom poskusila, da ne bom nikoli, res nikoli več dajala Američanov za primer. Ker pač moji podatki niso dovolj relevantni.


Logiran
Strani: 1 ... 6 7 8 9 10 [11] 12   Gor
Natisni
mojpes.net  |  aktualno  |  vroče teme  |  Tema: Spet krzno, grrrr!
Skoči na:  

domov | o psih | pasme | galerija | forum | zaščita živali | posvojite psa | piškotki | admin | splošni pogoji

2000-2023 Jana. Vse pravice pridržane.
Vsako kopiranje vsebin ali njihova uporaba v nasprotju s
splošnimi pogoji uporabe mojpes.neta je prepovedana.
Powered by SMF 1.1.20 | SMF © 2013, Simple Machines