mojpes.net
o psih pasme galerija forum zaščita živali posvojite psa

Dobrodošel/la, gost. Prosim prijavi ali registriraj se.
četrtek, 28.03.2024 : 17:41:45

Prijava z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seanse.
* Domov Pomoč zemljevid po mojpesForumu Prijava Registracija
mojpes.net  |  o psih  |  vzgoja  |  Tema: Kako jim uspe?
Strani: 1 [2] 3  Vse   Dol
Natisni
Avtor Tema: Kako jim uspe?  (Prebrano 19514 krat)
0 članov in 1 gostov pregleduje to temo.
Marjetka
odvisnež
*****
Sporočil: 540


« Odgovor #15 : petek, 28.10.2005 : 14:07:30 »

Se strinjam, toda kako psa prepričat v to? Se z njim čim manj ubadati in čakati, da on pokaže zanimanje za nas ali kako?

Mislim, da ni trik v ignoriranju. Se strinjam z Lilit - skrivanje dela cudeze na pozornosti! Jaz se na sprehodu skrijem, vsakic ko dobim priloznost. Pes me ima ze tako pod nadzorom, da mi redkokdaj res odlicno uspe. Grin

Druga stvar, ki se ni bila omenjena, je pa "pogovarjanje s psom". Pri dolocenih tetkah in babicah za tako skoncentrirano pasjo pozornost namrec ni druge razlage. Huh Grin
Logiran
Sammy
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.634


« Odgovor #16 : petek, 28.10.2005 : 14:10:46 »

Sammy, Trkmanova ima več psov, a ne? No, na to sem se zdaj spomnila - mislim, da se psi veliko bolj "grebejo" za našo pozornost (in za piškotke ipd.), ko jih je več in imajo konkurenco. Če imaš tri pse, tudi vsakemu od njih nameniš le tretjino časa, ki bi ga sicer porabil za enega. Kaj pa vem, razmišljam, no.

ja to je res, vendar pa piše na splošno in v tistem članku cel čas "govori" samo o enem psu - mladičku, ki ga je "treba" dati v boks, ko se z njim ne ukvarjamo. na grobo obnovljeno.
Logiran
Lanabela
živim tukaj
***
Sporočil: 4.474


« Odgovor #17 : sobota, 29.10.2005 : 13:40:39 »

Silvija (naj mi bo oproščeno da po nemarnem omenjam njeno ime) ima prav poseben način šolanja psov, ki njej in njenim psicam neverjetno lepo leži in daje fantastične rezultate. Tisti, ki jim tak način dela odgovarja, najdejo v njem veliko veselja, njihovi psi tudi, in uspeh ne more izostati.
Jaz na ta način ne morem delati. Malo zaradi moje lenobe, več pa zato, ker je pes, kakršnega si želim dobiti na koncu povsem drugačen. Poti do cilja je veliko, vsak mora najti tisto, ki ustreza njemu in njegovemu psu.
Logiran
Sammy
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.634


« Odgovor #18 : sobota, 29.10.2005 : 16:51:54 »

Lanabela, torej kakšen je konkretno njen način šolanja? A ga posreduje tudi svojim tečajnikom v kinoloških društvih (kolikor vem, ima tečaje v dveh)?
Logiran
Drejči
midi
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.862



« Odgovor #19 : sobota, 29.10.2005 : 17:16:34 »

Vecje stevilo psov ni formula za uspeh glede pozornosti na lastnika. Lahko pride le do ljubosumja med samimi psi in ustvarjanja tropa, ce clovek ne zna pravilno postopati. Cisto vseeno je ali imas enega ali vec psov.
No tisto z boksom, pa... boks (vecina dneva) - osamljenost; poligon (1-2 uri) - druzba in pozornost njegovega lastnika in ce sestejemo 1+1, ob upostevanju, da je pes druzabno bitje, mislim, da ni potrebna nadaljna razlaga. Nadalje, nekateri tekmovalci gredo celo tako dalec, da svojega psa dobesedno zasuznjijo s hrano. Kaj to pomeni? To pomeni, da pes dobi hrano le takrat, ko vajo na poligonu pravilno izvede, drugace hrane ne dobi. Se malo bolj natancno, pes dobi svoj dnevni obrok hrane na poligunu, med izvajanjem vaj, CE jih seveda naredi pravilno, drugace je lacen do naslednjega dne,  seveda pod pogojem, da vaje naredi tako, kot vodnik zeli.
Logiran

Moj cilj v zivljenju je...
...biti enako dobra, kot moji psi mislijo, da sem.

Nekateri pravijo, da sem pasja. Prav imajo.
Lanabela
živim tukaj
***
Sporočil: 4.474


« Odgovor #20 : sobota, 29.10.2005 : 18:57:31 »

Pri mojih se je trop ustvaril in hvalabogu ohranil in je sedaj star nekako 20 let. Psi so se zamenjali, trop je ostal. Nekaj malega ljubosumja je, ne prav veliko, kolikor ga pa je, se ga da krasno uporabiti pri delu s psi. zanimivo je, da moje psice nemoteno živijo svoje  "privatno" življenje v krdelu, v katero se jaz vmešam le na svete čase kdaj, kadar je treba preprečiti kakšen pretep. Če dobijo hrano vodo in dovolj prostora za divjanje se imajo prav lepo tudi, če se nihče kaj več ne ukvarja z njimi. in zanimivo, proti vsem pričakovanjem vse do zadnje zelo rade delajo in so zelo zanesljive.

tisto o zasužnjenju s hrano... nekateri psi dejansko dobijo vso hrano v obliki nagrade. Vendar se način, ki ga navajaš le redko obnese, če sploh kdaj. Zelo lačen pes ne more delati, ker se preprosto ne more skoncentrirati. Če pa s psom preko dneva velikokrat po malem delamo, ga nagrajujemo s hrano in si tako lepo počasi prisluži celotem obrok, je pa to zelo učinkovito in se lepo obnese. samo jaz tega ne maram, ker postane pes preveč odvisen od človeka. Vsaj za moj okus, jaz imam rada samostojne pse.

Silvijine metode ne bom razlagala, jo je sama dovolj lepo v nekaj letošnjih številkah revije Moj pes.












Logiran
Drejči
midi
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.862



« Odgovor #21 : nedelja, 30.10.2005 : 07:06:50 »

Lanabela, se popolnoma strinjam s teboj, ko gre za ljudi, ki imajo obcutek in znanje za pse. In s eposebej se strinjam s tem, ko pravis, da zelis imeti samostojne pse.
Vendar pa glede na vsebino problema, ki je bil izpostavljen v tej temi - ignoranca do lastnika na sprehodu - nikakor ne more biti resitev  le-tega, da nabavimo se enega psa, kot je bilo predlagano v enem od postov.
Ja, to bi bilo pa res malo prevec enostavno. Pes me ne sljivi in kupim se enega, pa je problem resen, ker naj bi potem  tekmovala za mojo pozornost. hehe, v resnicnem svetu je ponavadi tako, da imas potem dva psa, ki te ne sljivita.
Logiran

Moj cilj v zivljenju je...
...biti enako dobra, kot moji psi mislijo, da sem.

Nekateri pravijo, da sem pasja. Prav imajo.
EBRANKA
rad pišem
****
Spol: Ženska
Sporočil: 304


« Odgovor #22 : nedelja, 30.10.2005 : 10:48:40 »

Se strinjam s tistimi, ki menijo, da je največ v občutku... tudi v šolstvu je zelo podobno... eni učitelji imajo avtoriteto (doseženo tako ali drugače), mnogi pa ne in jim nič ne pomaga branje take literature, oziroma jim včasih še škodi,  ker si ne razvijajo svojega stila in ne zaupajo sami sebi. Kako bodo(bomo)  potem zanimivi drugim? Jaz delam sicer v knjižnici, ampak tudi opažam, kako se mi včasih iste napake pojavljajo tako v šoli kot pri vzgoji psičke... pa vse izhaja iz tega, kakšna pač sem  sram
 Moj problem je, da čisto preveč relativiziram in teoretiziram, pa se zaradi vseh nasvetov včasih petkrat že v naprej zasekiram, preden izvedem kak "ukrep", ki bi lahko na dolgi rok kaj škodil (pa da mi moja kraševka kaj na dolgi rok zameri Shocked). Pa ne rečem, da je rešitev v tem, da ne bi smela nič prebrati in hoditi v pasjo šolo... samo zdi se mi, da je bolj pomembno, da najbolj poslušam in opazujem svojo psičko, ker mi ta zelo hitro pokaže, kdaj delam kaj narobe in opažam, da s Čajko najbolje sodeljujeva, kadar sem sproščena in prepričana vase. Ampak to mi uspeva le v domačem okolju, kjer sem jaz res nekaj najbolj zanimivega v konkurenci z 58. krtino.
Medtem ko me je pasje šole že na daleč strah, ker me tam Čajka zaradi vseh ostalih kužkov čisto nič ne šljivi (vsaj prvih 25 minut, pa ne glede na to, če prideva prej) tako da mi samozavest pade čisto na tla in se mi zdi, da ves čas delam same napake in že v štartu čisto obupam za pozornost pri taki konkurenci (saj Čajka ni neumna... na eni strani nesamozavestna Branka, ki v ozadju nekaj cmoka in opleta s hrenovko, na drugi strani pa toliko potencialnih partnerjev za divje podenje po travnikih in nore pasje igre). 
Logiran
damayanti
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.361


« Odgovor #23 : nedelja, 30.10.2005 : 10:53:56 »

No  vama  povem  mojo izkušnjo. 
Damč je l moj prvi pes("  tazaresen- šolanje-skrb...).  Kot  samec  ima  veliko " lepih Wink " lastnosti.  Ignoranca, trma, svojeglavost, hiperaktivnost ....  nagon-  na psice in na divjad..... in še kaj bi se našlo.
Ko sva začela hoditi v malo šolo je bil  zlat kuža.  Znal je  sedi, prostor, poleg hoditi....  skratka   zelo sem bila ponosna  nanj.  Potem   je pa prišel  v svoje obdobje pubertete(  za katero  predvidevam , da ga še sedaj  močno trka).  In je bilo konec  z njim.    Stalno  sva  se šla  kdo bo koga.  On je trmal po svoje  jaz  sem vstrajala. Na  tečaju za vodnika  je bil  najšlabši.  Ko smo  imeli  odložljivost je  v veliki večini    vstal  iz  prostora  in  posvoje" klamaturil  " okrog...  gnjavil  še ostale pse, tako , da je bil na koncu  vsesplošni kaos.
Normalno  sem   imela pomisleke  , da  ga enostavno ne morem obvladati-  kar ga tudi nisem mogla.   Ni me šljivil  niti 10%.....  mojega  je  ubogal  na besedo.  Naj povem , da sem  se jaz  ukvarjala  z njim vsak  dan  in ne samo po eno  uro  ali  dve...  temveč  tudi  več... pes je bil  24  ur  z menoj.
In sem bila deležna  razno raznih ugotovitev.  da nimam  pravega  pristopa  k psu,    nisem skoncentrirana, nimam pravega  tona glasu, nisem dosledna.  itd.
In sem  vse to  popravljala.  Iz  10%  "šmirglanja " je prišel na  15%-  kadar je imel  dober dan. Wink...  drugače pa nič  od nič.
Na tečaju  sva  z nekim vodnikom celo  zamenjala  pse.  Jaz  sem vodila  njegovo  psico  on pa mojega psa.  Na  prvih  dveh  urah je  ta  sistem še celo  potrjeval  vse  teorije...  po parih  urah,  je  pa  tudi  njega  začel  ignorirati.  In  na koncu  smo prišli  do tega  ...  da  je pač pes tak po karakterju.  Svojeglav  anglež, ki se  mu  fučka  za  vse  okrog njega  važno mu je bilo le to  , da je  on užival.  O  kakšnih aportih  in  delu  sem lahko le sanjala.  Nazadnje  je  šlo  celo tako daleč  , da tudi  odpoklica ni več  šljivil. Angry  Skratka  groza od groze.
Nato sem  se odločila  še za zadnji  pristop(  za katerega  sem bila na začetku  z  vsemi  kriplji  proti)  trda - roka.     In potem je pes začel  delati.  Scrkljan kolikor je(  samo moja  napaka  in moja krivda)  mu je prebilo ,  da če me ne uboga  ni  božanja  in  crklanja....  enostavno sem ga samo  odrinila od sebe.  In   pes  se je začel  popravljati.     Dosegla sem celo 60%  " šmirglanja"  in  tečaj sva celo  opravila  z  87 točkami. ( poslušnost).....  kar se pa tiče  dela..  je pa ostalo  enako.  Nič od nič(  v večini primerov)  čeprav je pes  znal.  On  enostavno ni hotel.
Potem  sem pa dobila  še  eno novo  zgago  k  hiši.Malo  žimasto  zgago-  ona  pa  totalno  kontra.  Njej  je  delo   v  največjo  zabavo.   
In  ko  smo  skupaj  imeli  ure učenja je bil  Damč privezan  z  tamalo  pa  sva  delali  skozi  igro.
Na  začetku  ni bilo  nobenih  napredkov  pri  Damču.  Potem , ko je pa videl,  da  ga  enostavno  postavljam na stranski tir  in se  ukvarjam  z  tamalo  ker naredi  kot  hočem, je pa začel  delat.  Kar  na  enkrat  je    začel  aportirat,  držal  stojo,  ubogal  me je     pa kot  vojak.  Ni bilo  treba niti  glasu več  dvignit  nadenj.  Res  da  , njegovo aportiranje  in delo  ni  povsem zadovoljivo....  ampak  smo  pa  prišli  vsaj  toliko daleč  da me ne ignorira   in vsaj  približno naredi  kar  hočem od njega.

Meni je sicer jasno  da se pes od psa  uči,  da je  pomembna  tudi  tekmovalnost med  psi.
Samo  preko  karakterja  pa  ne gre.    Sedaj je sicer    razvil  novo  teorijo.  Dvakrat  naredi  vajo kot  je treba , toliko da pokaže  da zna.... potem  se mu pa ne ,da več. 

In ga niti ne silim.  Pač  upam.. če prišel  do  dvakrat  bo  mogoče tudi  do  štiri krat.  Takrat  bo pa moj cilj dosežen.   Smiley

Logiran
damayanti
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.361


« Odgovor #24 : nedelja, 30.10.2005 : 11:04:25 »

Še to sem pozabila povedat.
Razlika  v šolanju  Damča  in Dine  je  pa  taka.

Pri  Damsterju  moram  vložiti  350%  svoje  energije v njegovo šolanje, da dosežem nek učinek.
Pri  Dini pa  30%  in ona naredi  vse  tako kot je treba. 
S to razliko, da je  Damč  star  20  mesecev-  Dina  pa 6. Wink Smiley

Enostavna  teorija  tega  je  pa   anglež  Vs nemec. Grin(  kot  bi  gledal  ljudi)
Logiran
bina
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 3.790


« Odgovor #25 : nedelja, 30.10.2005 : 11:10:53 »

damayanti, svaka ti čast, da si imela j*a*j*c*a Wink, da si pri enem neubogljivem psu (no, ne ravno neubogljivem, ampak take, ki te ni šmiril), kupila še enega. Tega si jaz ne bi upala narest! Ker bi se bala, da bi potem imela doma 2 neuboljiva psa Lips Sealed
Logiran
damayanti
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.361


« Odgovor #26 : nedelja, 30.10.2005 : 11:28:41 »

Dina  drugače ni bila v planu Wink....  je prišla  k nam po sili razmer.
Dina je bila njprej  samo na počitnicah.  Iz  enega  razloga-  Damčeve prehranjevalne  navade.  On je jedel  dva dni  potem  tri dni štrajkal  in take  zadeve.  Ko je prišla  Dina  k  meni je začel  vsaj  vsak dan jesti  iz  foušije.  In po  treh tednih  smo prišli  do tega  ,  da bi bilo  za vse najboljše  da  Dino kar  obdržimo.
In  v mojem  primeru se je  napredek  obrestoval.  Mogoče  ravno zaradi tega  ker sta  si  tako različna po karakterju.
Da  bi imela   pa  dva  psa  z podobnim karakterjem.......  bi si  pa  verjetno  že  "apartma"  v  Begnah " zaarala" Grin Wink
Logiran
Sammy
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.634


« Odgovor #27 : nedelja, 30.10.2005 : 11:29:38 »

S prvim "zaresnim" psom, v katerega vložiš svoj čas in trud, da ga vzgojiš (morda celo izšolaš), mislim, da res ne moreš pričakovati popolne poslušnosti, ker enostavno nimaš izkušenj - še posebej ne prvih nekaj mesecev, ko bi jih človek v bistvu najbolj potreboval. In potem na začetku ene stvari zafrkneš in jih je kasneje toliko težje popravljati.
Medtem ko imaš pri drugem psu toliko več izkušenj, da vsaj približno veš kako reagirati v določenih situacijah. Starih napak ne popravljaš in rezultat je toliko bolj poslušen pes. Poleg tega je stanje toliko boljše, vsaj po mojem mnenju, če imaš psico (po psu).
Jaz dam roko v ogenj, da takšnih problemov, ki jih imam zdaj zaradi napak moje neizkušenosti v mladosti svojega psa,  z drugim psom ne bom imela (pa še psička bo Smiley).
Logiran
ModraPanda
nekaj malega že vem
***
Spol: Ženska
Sporočil: 170


« Odgovor #28 : nedelja, 30.10.2005 : 11:45:31 »

Jaz sem imela prvega psa, za katerega sem razen finančno čisto sama skrbela pri dvanajstih. O psih nisem mela pojma, še to kdaj se goni sem vedla ko ji je curljalo iz riti, drugače še tega nebi. No pa je bila ta psička tiste sorte, ki mi je sledila in me imela vedno na očeh. Vrvico sem kupila a je sploh nisem nikoli uporabljala. Pripela sem jo najbrž 3x v življenju.

Zdaj vem o psih dosti več in kaj naj rečem, Ben je kar poslušen, sicer je star 4 mesce in še ni izoblikovan, ampak se pa trudim, da na sprehodih on sledi meni in tega učim tud svojo mati, ki ga skos kliče in čaka in podobno. Kljub temu ga blizu ceste niti slučajno ne spustim z vrvice, ker bi mirno švignil čez celovško če bi bil na drzgi strani drug pes. Pri prejšni psički s tem nisem imela nikakršnih težav.

V glavnem mislim, da sem mela s prejšno psičko predvsem srečo, Bena pa poskušam vzgajat in mi zaenkrat še kar uspeva,čeprav je daleč od tega, da bi hodil ob meni in se ne menil za svet okoli sebe, sicer pa hvala bogu, ker če bi bilo glede na njegova leta drugače, bi že posumila da z njim kaj ni v redu.
Logiran
damayanti
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.361


« Odgovor #29 : nedelja, 30.10.2005 : 11:52:08 »

S prvim "zaresnim" psom, v katerega vložiš svoj čas in trud, da ga vzgojiš (morda celo izšolaš), mislim, da res ne moreš pričakovati popolne poslušnosti, ker enostavno nimaš izkušenj - še posebej ne prvih nekaj mesecev, ko bi jih človek v bistvu najbolj potreboval. In potem na začetku ene stvari zafrkneš in jih je kasneje toliko težje popravljati.
Medtem ko imaš pri drugem psu toliko več izkušenj, da vsaj približno veš kako reagirati v določenih situacijah. Starih napak ne popravljaš in rezultat je toliko bolj poslušen pes. Poleg tega je stanje toliko boljše, vsaj po mojem mnenju, če imaš psico (po psu).
Jaz dam roko v ogenj, da takšnih problemov, ki jih imam zdaj zaradi napak moje neizkušenosti v mladosti svojega psa,  z drugim psom ne bom imela (pa še psička bo Smiley).
S tem se pa  strinjam v celoti Wink Smiley

Res je  že  razlika    pes- psica.  Mene  ja  Damč    z  svojimi  polomi  naučil    takih stvari, ki jih ne najdeš v nobeni  knjigi( je ni p****rije, ki je ne bi naredil)  ravno iz tega  razloga  je  tudi  z  Dino  šolanje pravljica.
Jaz  bi  vsakemu  začetniku,  kateri se odloči,  da bo  svojega  psa  izšolal  priporočala  enega  "  damsterja".  Fajn  trmastega  in neposlušnega.  Ker  samo  tak  pes  lahko izuči  človeka.
Nekdo, ki ima  prvega  psa  poslušnega  in lahko vodljivega  sploh ne more  razumet , koliko  truda  morajo nekateri  vložiti  v  svojega  psa,  da  kaj dosežejo pri njem.  In koliko  teorij o šolanju(  piškotki,pohvale,nagrade, igra.....)  zataji  pri  takem psu.  Jaz sem  šele  pri  enem  letu  približno dojela  kako  ga moram  šolati in še sedaj  me  uči-  vsak dan.
Ne morem si pa predstavljati(  kolikor ga poznam), da bi mu pustila  njegovo  svobodno  voljo.....  to  bi  bil  pa  polom Lips Sealed,  če bi  sploh še bil  živ...   Če samo  pomislim , kaj bi on počel po svoji svobodni volji...  potepal bi se vsak  dan,  jagal  kure in mačke  po vasi, kradel  vse po spisku...... Tongue Tongue Tongue  dvomim , da  bi  bil    še  živ  ali vsaj  cel, če ne drugače  bi  končal  že pod kakšnimi kolesi  avtomobila.

Panda:  Tudi  moj je bil  do  8 meseca  zlat  kužek.    Ne me narobe razumet-  ti ne želim takega psa  kot je postal  moj  v  svojem obdobju.    Počakaj  do  pubertete.  takrat  te bo  začel  pa  učit.  Boš  spoznala  kaj  pomeni imeti  samca  doma Cheesy  Grin Wink


Logiran
Strani: 1 [2] 3  Vse   Gor
Natisni
mojpes.net  |  o psih  |  vzgoja  |  Tema: Kako jim uspe?
Skoči na:  

domov | o psih | pasme | galerija | forum | zaščita živali | posvojite psa | piškotki | admin | splošni pogoji

2000-2023 Jana. Vse pravice pridržane.
Vsako kopiranje vsebin ali njihova uporaba v nasprotju s
splošnimi pogoji uporabe mojpes.neta je prepovedana.
Powered by SMF 1.1.20 | SMF © 2013, Simple Machines