Problem lajanja

[Lynn]

Jaz poznam enega aljaškega malamuta in prav tako tuli, ampak tudi on je precej osamljen pes. Mislim, da je kuža samo osamljen in si želi vaše družbe.

[Harley Queen]

No, tudi mi smo imeli skoraj 12 let AM-ja, ravno tako samca, imel je pesjak in tudi naš je začel s tuljenjem tam nekje okrog 5 ali 6 leta, pred tem pa nič kaj. Smo se sekirali in vozili psa na preglede k veterinarju, smo tudi razmišljali o kastraciji ( ker naš je pa bil precej žleht )ampak ga potem nismo kastrirali, ker smo odkrili čudežno zdravilo-kužeta smo preselili k nam v hišo! Tako da se strinjam z vsemi, ki pravijo, da bi tuljenje lahko bilo posledica osamljenosti! Morda ga v prejšnjih petih letih vaš kuža ni toliko čutil? Mogoče so ga zanimale bolj druge stvari-npr. okolica, sedaj pa se vedno bolj navezuje na svoje krdelo. Naš AM je bil namreč v mladosti neprekosljiv lump, niti za hip ni smel biti spuščen, takoj bi jo kam ucvrl, kasneje, nekje po 5 letu pa se je precej umiril in je postal praktično moja senca-vsepovsod mi je sledil, okolje ga je že manj zanimalo (ok, ni postal ovčar, totalno skoncentriran na gospodarja) ampak res se je spremenil in hkrati s temi spremembami se je začelo tuljenje-zavijanje... Kot sem že rekla, smo ga po par mesecih tuljenja preselili v hišo, nekaj časa se je prav videlo, da mu je precej vroče in smo mu skoz odpirali vrata, če bi raje šel ven, pa nikoli ni hotel, mogoče se je šel malo ven hladit, pol pa takoj nazaj noter (seveda, če smo bili mi notri-on je bil tam, kjer smo bili mi, ni prenesel, da bi nas le gledal skozi okno). Kasneje pa se je navadil, tudi temp. spremembe mu pozimi niso delale težav, v bistvu smo se na ta način, ker je bil skoz zraven nas več ukvarjali z njim in postal je res zelo prijeten in neproblematičen kuža. Od takrat sem sklenila, da bom vsakemu svojemu psu dala na voljo, da si sam izbere, ali bo raje zunaj ali notri z mano in trenutno imam 2 psa-dolgodlako belgijsko ovčarko in novofundlandca in kaj misliš, kaj sta si izbrala? Seveda sta z mano v hiši! (oz. kjer sem jaz, tam sta onadva!)

Sedaj je seveda problem, če ne prenesete psa v hiši...? Nisi nič napisala oz. sem jaz spregledala? Mogoče bi ga vseeno spustili v hišo, da bo čimveč z vami oz. babico in ne zunaj sam, (tudi ponoči) pa boste videli, kaj bo...

[pridna]

Hvala vsem za odgovore.

Glede sprememb sem že razmišljala in mi pade na misel zgolj to, da kliče babi za sprehod. Dopoldne gresta ponavadi z našo babi na svojo dvourno ali  daljšo seanso. Vendar nimata določene ure. Vsak dan gresta in to je to. Če ja kakšna psička v bližini? Ne vem v okolici ni nobenega novega psa. Vsi kupujemo očitno zgolj fante. Res je ko pride njegov čas za parjenje zavija, ma ne tako dolgo. Vse ostalo pa je klasika že 5 let.
vseeno hvala.

Sicer pohvalno, da z njim tečete vsak dan, ampak psa je treba zaposlit tudi mentalno, ne samo fizično.

[Penny]

Zakaj pa ravno malamut ne bi bil za v hišo?
V bistvu - zakaj katerikoli pes ne bi bil za v hišo?

[Lanabela]

Malamut se v hiši zelo lepo obnese, ker (če se je prej dovolj gibal) je za razliko od samojedov in haskijev v hiši priden in pri miru in če nima kaj pametnega početi, ponavadi lepo spi.
Za razliko od ovčarjev recimo, polarci ne rabijo ne vem kako veliko mentalne zaposlitve, rabijo pa nujno tek in družbo. Če dejansko vsak dan hodi 2 uri in teče 1 uro (ponavadi lastniki pri tem ko navajajo koliko časa se s psom sprehajajo  čas fino raztegnejo) potem bi bilo temu delu nekako zadoščeno. nikakor pa ni zadoščeno potrebi po družbi, ki je pri polarcih večja kot pri večini drugih psov (ker so po naravi krdelni psi in samoto še težje prenašajo kot drugi).

Se povsem strinjam s FŽ. Z dodatkom: psi, ki so vedno zunaj, imajo lahko pozimi probleme v ogrevanih prostorih. Zanimivo - tisti, ki so navajeni na bivanje tako zunaj kot notri, pa teh problemov nimajo.

[pei2]

Fižolva župca, hvala za utemeljen in realen odgovor.
Bomo preizkusili in sporočim.

[pei2]

Lanabela, mogoče nekateri lastniki dejansko pretiravajo pri času, ki ga preživijo na sprehodu s svojim ljubljenčkom. Jaz sem pretiravala v drugem smislu, saj je to minimalni čas, ki ga sigurno lepotec preživi na sprehodu.
Ko sva se z možem odločala z pasmo psa je bil edini pogoj, da bo lahko sledil najinem načinu preživljanja prostega časa. Tek vsak dan, ob koncu tedna pa hoja po hribih. Čas, ki pa je najlepši z lepotcem in tudi najdaljši sprehodi so ponavadi takrat, pa je ob slabem meglenem ali deževnem dnevu, ko si narava odpočilje od nas ljudi, ko ni nikogar zunaj, narava pa ti ponuja tisto blaženo tišino.