V malih puhastih kepicah se prav tako kot v velikih kosmatih kepah skrivajo volčji geni. Volk je prednik vseh psov, malih in velikih, pa če si to priznamo ali ne. Geni starodavnih prednikov v veliki meri narekujejo prirojene vedenjske vzorce, ki pa se jih da s pravočasno vzgojo preusmeriti v nam želene oblike. Psi brez pravočasne in pravilne vzgoje se vedenjsko oblikujejo sami prav na osnovi gensko zapisanih pravil in vsaka oblika vedenja, ki jo tako privzamejo, je po njihovo pravilna, čeprav je za naše pojmovanje nesprejemljiva. Psi so socialne krdelne živali in kljub procesu udomačevanja so ohranili pradavne krdelne instinkte, ki bi jih moral poznati in razumeti vsak psičar. Prav nepoznavanje krdelne filozofije, nepravočasna in nepravilna vzgoja ter napačno šolanje vodijo v nevzgojenost in problematičnost velikega števila naših psov.



Krdelo je mnogočlanska družina, v kateri vladata strog red in disciplina. Vodja krdela ali alfa žival vzpostavlja, ohranja in spreminja pravila reda, discipline in vedenja, rešuje spore med člani, nekomu lahko rang v skupini dvigne ali zniža, nekoga lahko izžene, istočasno pa je učitelj, usmerjevalec, vodnik in varuh. Vodnik lahko postane le tisti, ki je sposoben do drugih izražati najvišjo stopnjo psihične avtoritete, fizična moč je pri tem postranskega pomena. S poštenim in vedno enakim odnosom do podrejenih članov družine si prisluži njihovo spoštovanje ter iz tega izhajajočo ubogljivost.

Tudi majhne in pritilikave pasme imajo v sebi volčje instinkte in prav tako se ravnajo po krdelnih nepisanih zakonih, katerih osnova je VODITI ALI BITI VODEN. Zaradi tega mora človek prevzeti vodilno oziroma alfa vlogo, če želi prijetnega, ubogljivega in neproblematičnega psa. Kako pa to dosežemo, je včasih mnogim nerazumljivo. Vzpostaviti je potrebno pravilen odnos med psičarjem, člani družine in njihovim psom, komunicirati na njemu najbolj razumljiv način in mu brez fizične prisile znati pokazati, da je podrejeni član krdela. Podrejen mora biti vsem družinskim članom, to pomeni, da je po rangu zadnji v družini in upoštevati mora tudi ukaze najmlajših članov. Tisti ljudje, ki jim uspe postati pravi vodja krdela oz. družine, ugotovijo, da jih pes spoštuje, se hitreje odziva in si želi bolj ugoditi pričakovanjem. Če niste vodja oziroma nimate avtoritete, vas pes ne spoštuje, odziva se takrat, ko hoče oz. dela samo tisto, kar njemu ugaja. Povedano na drug način: pes, ki je priplezal na vodilno mesto, je največji egoist in vedno doseže, da vi delate tako, kot on želi. Kadar se mu zoperstavite, zna biti izredno neprijeten in pokaže tudi zobe, samo da bi dosegel svoj cilj.

Da lahko vzpostavimo vodilno vlogo je potrebno poznati
- govorico telesa: mimiko obraza, telesne gibe, očesni kontakt,
- dotike: pozitivne in negativne,
- glasovni način.

Poleg tega so še tri zelo pomembne stvari
- timing: pravilno izbran čas za pohvalo ali korekcijo,
- motivacija: psa znati spodbuditi, da nekaj naredi ali da nekaj ne naredi,
- doslednost: enako dejanje ima vedno enake posledice, negativne ali pozitivne, ne glede na okoliščine.

Zlata pravila, ki jih je potrebno upoštevati za vzpostavljanje vodilne vloge, so:
1. Psa obravnavajte kot psa. Vzpostavite pravilen odnos; lahko je vaš ljubljenček, vendar zanj vedno veljajo limiti, ki ste jih določili kot vodja krdela.
2. Kadar mora pes iz različnih vzrokov v stanovanju počakati na določenem mestu, uporabite hišni boks.
3. Vsakodnevno morate z njim ponavljati vaje oziroma ukaze, ki jih že pozna in ga učiti tudi kaj novega.
4. Pod to točko pa se skriva novost, ki je po dolgih letih testiranja zrela za objavo v javnosti. Prežvečite kos mesa ali kake druge hrane, potem pa to položite med njegovo hrano v posodo. Pes instinktivno ve, da prvi zaužije hrano vodja krdela. Na ostankih, ki jih dobijo ostali, je vedno sled vonja in sline vodilnega psa. Zaradi tega bo pes razbral, da ste vi pred njim jedli njegovo hrano, torej ste vi vodja krdela. To je treba ponavljati vsak dan in mu vsak dan pokazati, da je še vedno podrejeni član.
5. Vedno vi določajte dogodke: kdaj bo šel na sprehod, kdaj se bo igral, kdaj bo jedel, kdaj ga boste učili in kdaj bo počival. Ne dovolite nobenega izsiljevanja. Če mu boste ustregli ob vsakem njegovem pogledu, cviljenju ali lajanju, boste vi njegov podložnik in on bo diktator.

Vzgoja se prične tisti dan, ko mladička prvič prinesete domov. Že pred tem se morate dogovoriti, kaj mu bo dovoljeno in kaj ne ter se potem tega vsi dosledno držati. Vzgoja naj bo moderna, brez grobosti, vpitja, besnenja in kaznovanja, saj pes tega ne razume. Največ boste dosegli z gibi telesa in niansami glasu. Navidezno zvišanje telesa, oster, srepeč pogled ter oster, odločen glas in morda še kak tlesk z rokami bo prekinil neželeno vedenje. Seveda pa morate vedeti, da mladič takoj spet ponovno poizkusi, zato morate kako stvar prepovedati morda 20 krat v eni minuti. Mehki gibi telesa, nežen pogled in umirjeno prigovarjanje ter nežen dotik kožuha pomenijo odobravanje in tako ravnajte vedno, ko boste s psičkom zadovoljni. Uporabite priboljške za nagrado, ki jo morate dati v tistem trenutku, ko pes nekaj naredi prav. Vzgoja poteka vse življenje, vsak dan v različnih okoliščinah. Tudi stare pse lahko še marsičesa naučimo.

Prepozna ali napačna vzgoja pa vodi v neobvladljivega, histeričnega, pretirano boječega, nenehno lajajočega in celo agresivnega psička. Ne nasedajte tistim, ki pravijo, da psa do enega leta starosti nima smisla učiti ničesar. Tudi pri psih velja tista o Janezku in Janezu. Nesmiselno pa je mladiča učiti hoje "poleg". Namesto tega največji poudarek dajajte odpoklicu oz. prihajanju na klic in osnovnemu pasjemu bontonu. To pomeni, da ne bo grizel, skakal na ljudi, lajal kar tako, uhajal, uničeval ipd.

Napačna vzgoja oz. napačno učenje ter včasih tudi v leglu pridobljene slabe izkušnje so lahko vzrok za resne vedenjske probleme. Ponavadi brez strokovne pomoči ne gre, saj je treba čim bolj natančno ugotoviti vzrok ter potem na osnovi značaja psa, življenjskega okolja in dnevnega ritma življenja določiti pravilno terapijo. Kadar se pojavijo najmanjši znaki agresije, hude depresije ali strahu, je potrebno takoj ukrepati in obiskati strokovnjaka za vedenje psov. Inštruktorji ali vodje tečajev v kinoloških društvih niso usposobljeni za odpravljanje takih težav, napačen pristop pa obvezno vodi v še hujše probleme. V takih primerih se ne sme odlašati in misliti, da se bo vedenje samo po sebi izboljšalo. Nikoli, lahko se le slabša. Ko mine nekaj mesecev od prvega pojava problema, je vedenjski vzorec že tako zakoreninjen, da postane stalna oblika izražanja in je terapija izredno dolga, naporna za psa in psičarja ter večkrat tudi neuspešna.

Zavedati se morate, da so majhni psi še veliko bolj podvrženi stresnim situacijam, da so mnogi značajsko zelo občutljivi in da lahko malenkosten vzrok zelo spremeni njihovo vedenje. Zaradi tega zanje še mnogo bolj veljajo naslednja pravila:
- pravilna vzgoja brez grobosti od prvega dne dalje;
- pravilno seznanjanje z vsemi novostmi tudi v odrasli dobi;
- postopno šolanje oziroma učenje določenih vaj, od katerih je najpomembnejši odpoklic;
- že pri mladiču preprečevati in takoj odpravljati vsako neželeno vedenje, seveda na pravilen način;
- odločnost in nepopustljivost zaradi ljubezni do njih;
- nikoli jih ne smemo počlovečiti, kajti takrat oni najbolj trpijo, ker so programirani za drugačno življenje kot jim ga vsiljujemo mi.

Besedilo in foto
Danica in Martin Simončič