Če vas ustavijo na cesti, pozvonijo na vrata ali pristopijo v lokalu z namenom zbiranja prostovoljnih prispevkov, ZAHTEVAJTE od njih, da se izkažejo z odločbo upravne enote, pooblastilom za zbiranje prostovoljnih prispevkov in nabiralnim lističem!

Vedno ko spoznate, da gre za prevaro, si neznanca (morebiti tudi njegovo vozilo in druge podatke) karseda dobro zapomnite in o tem takoj obvestite policijo.

Več informacij dobite v članku »Dober dan, ste mogoče dobrega srca in lahkoverni?«, ki je bil avgusta 2013 objavljen v dnevniku Delo.

29. 3. 2019
Spet so na delu goljufivi zbiratelji donacij.

Iz Zavetišča Horjul sporočajo:
Danes smo dobili mail, da nekdo zbira denar v našem imenu. Ponovno: zavetišče Horjul donacij NIKOLI ne zbira na takšen način, zato prosimo, pokličite policijo, če se vam to zgodi.

Pozdravljeni,

danes popoldan me je na Mestnem trgu v Ljybljani ustavil fant, ki je po 5 evrov prodajal razglednice za pomoc zivalim. Vprasala sem ga, kateri organizaciji so donacije namenjene in je rekel, da razlicnim in "Morda poznate Horjul." Pokazal mi je tudi neke papirje, ces, da res nakazuje zbrano tem organizacijam.

O tem vas obvescam, ce boste dobili se kaksno taksno informacijo. Prav tako pa me zanima, komu od pristojnih naj bi se to javilo.

23. 7. 2018

V zvezi s primerom psa Luxa, ki je vzbudil veliko zanimanje javnosti, podajamo naslednje obvestilo:

OU UVHVVR Celje je prijavo glede neustreznih pogojev reje psa na naslovu v Polzeli prvič prejel 15. 2. 2018. V prijavi je bilo navedeno, da se na lokaciji nahajata dva psa in mačke, ki naj bi jih lastnik zapustil, saj se je odselil.


vir slike je posnetek na strani siol.net

Prodaja ognjemetnih izdelkov kategorije F1, katerih glavni učinek je pok, je fizičnim osebam dovoljena od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa je dovoljena od 26. decembra do vključno 1. januarja.

Petarde so od aprila 2008 prepovedane, pa vendar lahko vsak december doživljamo prave kanonade. Prepovedali so jih zato, ker so nevarne ljudem in živalim in ne zato, ker bi bilo zakonodajalcem dolgčas. Žal nekateri ne upoštevajo drugih ljudi in zakona, še manj potreb živali. Pes veliko bolje sliši od nas in močan pok mu povzroča stres, poleg tega pa ga lahko resno in trajno poškoduje, če je petarda odvržena v njegovo neposredno bližino.

Ker se ne da vedno izogniti neodgovornežem, morate sami zaščititi svojega psa pred pokanjem, saj lahko sicer čuti posledice vse življenje. Nekateri psi so streloplahi in za njih so praznični dnevi zaradi petard in ognjemetov še posebej neprijetni. Lastniki na najrazličnejše načine lajšajo njihovo stisko.


fotografija je iz projekta Petarde, ne hvala!

O zgodovini vrste beli dihur natančnih zapisov ni. Domneva pa se, da so spremljevalec človeka že več kot 2000 let, saj jih že Aristofan in kasneje Aristotel omenjata v svojih zapisih 450 let pred našim štetjem.

Torej: je to tisti pregovorni smrdeči? "Dihur?!? Dihur smrdiii!" Najpogosteje reagirajo otroci, ko jim povem, kakšno žival držim v naročju. Odrasli so malo manj jasni in najprej ugibajo, kaj to sploh je. Tako sem že slišala, da je to podgana, rakun, podlasica in marsikaj.


Sir Rufus Bumblebee (na FB)

Tudi letos so v Društvu za zaščito živali Ljubljana pripravili čisto poseben risarski natečaj za otroke, mlade in mladostne vseh starosti - "Svoj ognjemet si letos narišite!"

Čim širši krog ljudi so decembra pozvali, naj namesto pokanja 'v živo' ognjemet raje narišejo. Odziv je bil velik, prejeli so skoraj 255 risb. Vse si lahko ogledate na facebook strani Petarde? Ne, hvala.

Ker za kategorijo M niso prejeli nobene risbe, v kategoriji S pa jih je bilo veliko, so se odločili, da nekaj več nagrad podelijo najmlajšim. Tekmovalce so razdelili v skupino do 8 let (S1) in v skupino 9-13 let (S2). Ker so prejeli več skupinsko ustvarjenih slik, so tudi te obravnavali ločeno.


Neža Bregar (12 let), OŠ Brinje Grosuplje

O tem, da zbiram podatke o številu psov, ki so bili sprejeti v slovenska zavetišča in vrnjeni lastnikom v letih 2011-2014, sem že pisala v prispevku Pridobivanje IJZ o zavetiščih je pravi žur, vmes pa poskušam zbrati še kakšne druge podatke in med to 'zbiranje cifer' spada tudi izpis iz Centralnega registra psov (CRPsi), ki sem ga pridobila že 9. 12. 2014. Da ne bo čakal še nekaj mesecev na pridobitev ostalih materialov, objavljam te številke posebej. Torej, če vas zanima, koliko registriranih psov je bilo navedenega dne v vaši občini, si lahko to pogledate v spodnjem seznamu. Na dan 9. 12. 2014 je bilo v Centralnem registru psov skupno 215.937 registriranih aktivnih psov.

Prepričana sem, da kakšnih velikih številčnih razlik v teh mesecih ni bilo. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je 'čistila in urejala' podatke v CRPsi že od februarja 2014 naprej, ko so vsem, ki so v registru vpisani kot lastniki psov, pošiljali izpise in jih pozivali, da preverijo podatke ter jih v primeru, da v izpisu kaj ni pravilno navedeno, ustrezno uredijo v svoji veterinarski organizaciji (več v prispevku Poziv lastnikom psov - preverite svoje podatke v CRPSi). Tako v registru verjetno ni več 'mrtvih duš' in izgubljencev, ki jih lastniki že leta niso našli, ...

Osebno mi te številke, posebej izolirane od drugih podatkov, ne povedo veliko, bi pa bilo izjemno zanimivo po občinah primerjati porabo občinskih sredstev glede na število registriranih psov, za kar bi bilo treba iz zavetiških računov ločiti porabo sredstev za mačke in pse. Zdaj so vsi stroški spakirani v Supervizorjevih zbirnih podatkih (več v prispevku Poraba občinskih sredstev v slovenskih zavetiščih v letu 2014), pridobivanje posameznih podatkov po občinah pa je praktično nemogoče.


foto © arhiv mojpes.net, 2004

V Snagi Maribor, kjer skrbijo za zapuščene in izgubljene pse in mačke, pozimi pa krmijo tudi prostoživeče ptice, opozarjajo, da moramo kot skupnost poskrbeti tudi za njihovo varnost.

Sporočajo: "Ob nabrežju Drave so si labodi že uredili svoja gnezda in pričakujejo naraščaj.

V tem času morajo biti še posebej pozorni lastniki psov, ki za sprehajalne poti uporabljajo območje ob Lentu. V urbanih okoljih morajo biti psi na sprehodih pripeti, vendar ugotavljamo, da se mnogi lastniki tega predpisa ne držijo. V času kotitve mladičev lahko s povodca spuščen pes napade prostoživečo žival in nehote pokonča mladiče. Da bi se izognili tovrstnim incidentom, naprošamo lastnike, da so v naslednjih tednih še bolj pozorni na gibanje svojih kosmatincev in jih vodijo na sprehode pripete na povodce.

V Mariboru imamo na najbolj obremenjenih sprehajalnih poteh nameščenih 107 koškov za pasje iztrebke. V kolikor tega posebnega koša ni, lahko lastniki psov iztrebke odlagajo tudi v običajne koše za odpadke, ki so rdeče barve. Še zmeraj je nedosledno pobiranje iztrebkov za lastniškimi psi na območju Maribora velika težava, na katero opozarjajo iz vseh mestnih četrti. Naši zaposleni, ki čistijo javne zelene in utrjene površine, dnevno zberejo približno tono odpadkov. Čisto in urejeno bivalno okolje je naša skupna odgovornost in zavedati se moramo, da lahko h končnemu cilju vsak prispeva svoj bistveni delček."

Zgornji napotki in prošnje ne veljajo samo za področje Maribora, temveč za vsepovsod.

vir STA


foto arhiv Zavetišča Horjul, 2012

V tem času medvedi in medvedke skupaj z mladički zapuščajo svoje brloge in se človeku, če je le mogoče, izognejo. Če upoštevamo nekaj osnovnih pravil, možnost konflikta s to slovensko največjo zverjo zelo zmanjšamo. Zlasti se izogibajmo krajem, kjer bi utegnili biti brlogi in psov ne spuščajmo s povodca.

Srečanja z medvedi v naravi so izredno redka, saj medved pri nas v človeku ne vidi plena, temveč grožnjo, in se mu zato izogne, če je le mogoče. Do napada pride, če se približamo medvedki z mladiči ali medveda presenetimo zelo na blizu. Če se pes po gozdu giba brez povodca in sreča medveda, ga bo razdražil, nato pa pri lastniku iskal zavetje in tako medveda pripeljal k človeku.

Slovenski strokovnjaki za velike zveri so zbrali nekaj ključnih priporočil:
- v naravi se gibajmo tako, da bomo opazni, še posebej v grmovju ali gostem rastju,
- pes naj bo na povodcu,
- če zagledamo medveda, se mu ne približujmo in ga ne nadlegujmo,
- med oktobrom in majem, ko medvedi prezimujejo, se ne približujmo brlogom oziroma jamam in spodmolom, ki bi utegnili biti brlogi.


foto Miha Krofel

Kje je prava resnica o papežu in pobojih psov v Sarajevu?

Na internetu se je pojavila peticija (zanimivo, da ne sarajevska ali bosanska, temveč slovenska) z naslovom Ustavimo masovno pobijanje psov zaradi obiska Papeža v Sarajevu!, ki se začne takole:

"V mesecu juniju, natančneje 6. 6. 2015, bo Sarajevo gostilo papeža Frančiška. Zaradi njegovega obiska so na državni ravni odločili Sarajevo 'počistiti' brezdomnih psov. Tako bi naj na brutalen način umrlo 12.000 nedolžnih bitij."

Kot običajno so skrajni senzacionalisti takoj objavili članke ter pozvali množice k podpisu 'peticije', ki po obliki in po vsebini ne zasluži tega imena, še manj pa pozornost. S tem so spet dali možnost množicam komentatorjev, da brez vsakršnih zavor pod objave stresajo sovražni govor in 'grozijo s smrtjo' papežu in drugim. O tem, da imajo prebivalci Sarajeva zaradi uličnih psov že nekaj let resen problem, ne navajajo nič.

Res je, da prihaja papež Frančišek junija v Sarajevo in zagotovo bodo v ta namen mestni veljaki uvedli celo vrsto varnostnih ukrepov, tudi umik psov z ulic. Vendar ..., problem pouličnih psov se je pojavil in začel reševati že prej, preden je papež Frančišek sploh razmišljati začel o prihodu v Sarajevo. Celo prej, preden je Frančišek sploh papež postal.


foto vir internet

Tekst in fotografije Andreja Frankovič

Jagi je bila v 2. polovici junija (2014) na dopustu, pravzaprav je zbirala centke za Horjulčke. In v bistvu ji je šlo super; res je idealna treking kuža in če še plašna ne bi bila, bi bilo že čisto kičasto.

V ponedeljek, 16-ega, torej dan po azilaški olimpijadi (tj. izredno zabavnemu zaključku pasje šole z dodano vrednostjo) in dober teden pred 1. obletnico lanskega popotovanja od LJ do TS, nas je naš zlati taxist (vlaki iz Sežane v Ljubljano po žledolomu namreč še vedno ne vozijo ) zgodaj popoldne odložil v Ljubljani, v Šentvidu, kjer je bil šest let in pol tudi naš dom. Za nedoločen čas smo se brez gledanja na uro enostavno prepustili rumenim puščicam, školjkam, cestam, kolovozom in stezicam višarske smeri Jakobove poti. Midva s ca. 13 kg na hrbtih , Jagi pač solo.