Avtorica in foto: Ibolya Godina
Vzrediteljica CHI
Mednarodna kinološka sodnica
Objava na mojpes.netu: 28.10.2008
Vsi materiali so avtorsko zaščiteni, vsakršno
kopiranje je prepovedano.
Predlogi za vzrejo pritlikavih pasem -
enkrat drugače!
Vzrejna in registracijska pravila:
Kot rejec velja lastnik psice v času paritve. Pri lastninskem
prenosu breje psice velja novi lastnik kot rejec pričakovanega
legla. Pravica vzrejne uporabe psice ali plemenjaka se lahko s
pogodbenim dogovorom prenese na tretjo osebo. Odstop vzrejne pravice
je treba pred predvideno paritvijo pismeno dogovoriti in dostaviti
vzrejni komisiji.
Kako deluje odstop vzrejne pravice?
Vzrejno pravico za neko psico je možno prenesti (odstopiti) iz
različnih vzrokov:
a) Lastnik neke vzrejno sposobne (vredne) psice, sam ne razpolaga
s prostorskimi in časovnimi pogoji vzgojiti leglo. V tem slučaju
se lahko obrne na rejca svojega psa ali na kakšnega rejca, ki
mu zaupa in ga vpraša, če želi vzrejati z njegovo psico.
b) Rejec ima v svojem leglu kakega posebno mnogo obetajočega mladiča
(psicka), ki bi, če bi izpolnil pričakovanja, ki jih vlagajo vanj,
moral biti brezpogojno porabljen za vzrejo. Vendar ravno ta rejec
nima možnosti psa sam obdržati in ga zato odstopi le z vzrejno
pravico (za sebe).
c) Rejec nima iz časovnih vzrokov možnosti vzrediti legla in zato
ponudi nekemu drugemu rejcu odstop vzrejne pravice.
VSE PISMENO!
Ne glede na to, da predpisi registracije KZS in razlicnih klubov
zahtevajo pismeno pogodbo, se je izkazalo, da morajo biti takšni
dogovori brezpogojno sklenjeni pismeno.
Takšna pogodba mora v vsakem slučaju vsebovati naslednje:
Ime najemnika in najemodajalca, podatki dotičnega psa ali psice,
vrednostna ocena, dogovorjeno parjenje, čas - dolžina najema,
plačilo za najem, dogovor v slučaju izostanka brejosti psice,
dogovor za event. smrt psice, predajo psice.
TA ZOPRNI DENAR!
Pri prenosu vzrejne pravice je več možnosti urediti finančno stran:
a) Če prevzame rejec neko psico za vzrejo, ki izpolnjuje vse pogoje,
se lahko dogovori za plačilo v gotovini, pri čemer je treba določiti,
kakšno naj bo, če bo psica imela zelo majhno leglo, ali se rejec
dogovori za oddajo 1, 2 ali 3 mladičev, glede na velikost legla.
V tem slučaju je važno določiti, v kakšnem vrstnem redu bo veljala
izbirna pravica za rejca in pasjega lastnika. Iz Anglije nam je
poznana metoda 1-3-5, to pomeni, rejec obdrži 1., 3. in 5. mladiča,
lastnik psice pa 2., 4., 6. itd, pri čemer se izdatki za vpis,
živinozdravnika in hrano delijo, medtem ko bi se naj stroški za
razstave, priznanja, preiskave pokrili z delom vzreditelja legla.
Ali: vzreditelj nosi vse stroške in pasji lastnik ima pravico
do enega mladiča 1. ali 2. izbire, pri večjih leglih event. še
do nadaljnjega mladiča.
b) Pri oddaji mladiča pod pridržkom vzrejne pravice se je v mojem
pesjaku obnesla sledeča metoda: oddaja mladiča brezplačno ali
za polovično ceno, stroške do vzrejne odobritve plača lastnik.
Legla pripadajo lastniku! Jaz plačam svojo skočno takso! Gre za
ime pesjaka, za mladiče brezplačno.
DOBRE IN SLABE STRANI
Prednosti za novega lastnika psice:
1) Obstoja možnost vključiti svojo psico v vzrejo, ne da bi bilo
treba prevzeti, sigurno ne enostavno nalogo, vzgojiti leglo.
2) Izkušen vzreditelj znanega imena ima boljše možnosti prodati
mladiče odnosno kakšnega mladiča dlje obdržati, če se takoj zanj
ne najde primerno mesto.
3) Izkušenemu vzreditelju je lažje, če med kotitvijo ali med časom
dojenja in vzreje nastopijo kakšni problemi.
4) Obstoja možnost nabave najlepše psičke iz kakšnega legla, brezplačno
ali proti nizki kupnini, predvsem od kakšnega manjšega vzreditelja,
ki nima možnosti držati številnih psov.
Prednosti za vzreditelja:
1) Obstoja možnost, dobiti kakšno lepo osico (ki sicer ne bi nikdar
prišla v vzrejo) na razpolago za eno leglo.
2) Cdpadejo stroški vzreje psice plemenke kot tudi stroški za
pridobitev vzrejnega dovoljenja.
3) Mnogi vzreditelji nimajo možnosti držati večjega števila plemenskih
psov. Če pa imamo v leglu kakega posebno lepega mladiča, je škoda
takega oddati v roke, kjer je skoraj sigurno, da ne bo nikdar
uporabljen v vzrejne namene. Mnogi vzreditelji tudi niso pripravljeni
oddati svojih starih psov in bi bili tako za leta blokirani. Pri
oddaji mladiča s pridržkom vzrejne pravice obstoja možnost nadaljevati
lastno linijo, ne da bi imela še enega psa več v pesjaku ali v
hiši.
4) Mali vzreditelji večinoma nimajo možnosti stalno držati plemenjake.
Če pa oddamo kakšnega mnogo obetajočega plemenjaka s pogojem,
da se pozneje lahko porabi za vzrejo, obstaja sigurnost, da za
vzrejo ne bo izgubljen.
In nazadnje prednosti za pasmo:
1) Uporabljeni bodo za vzrejo psi, ki sicer nigdar ne bi imeli
legla.
2) Vzreditelji imajo boljšo priložnost zgraditi enotni vzrejni
program in ga izpeljati, ko nadaljujejo načrtno vzrejo s svojimi
lastnimi linijami!
3) Pri dobrih vzrediteljih obstoja gotovost, da bodo mladiči pravilno
vzrejani, hranjeni in oskrbovani.
4) Posredovanje mladičev preko znanih vzrediteljev je enostavnejše,
ker imajo ti s svojimi uspehi na razstavah, preverjanjih itd.
večji sloves, odnosno ugled in je zato povpraševanje večje.
Slaba stran!
1) Vsako leglo vsebuje gotova tveganja: psica lahko zboli, problemi
pri kotitvi, dojenju itd. so možni.
2) Vzreditelj tvega, da katera psica, oddana z vzrejno predpravico,
ne odgovarja. Takšno tveganje obstaja v še večji meri, če psico
sam obdrži, ker s tem blokira prostor za kakšno boljšo psico.
3) Obstaja možnost, da eden od pogodbenih partnerjev ne izpolnjuje
dogovorov - zato: vse brezpogojno samo pismeno, ustni dogovori
lahko tudi med najboljšimi prijatelji mnogokrat končajo s prepirom.
VREDNO PREMISLEKA:
Sigurna sem, da bodo ta izvajanja gotovo miselna pobuda rejcem
in lastnikom psic. V zadnjih letih sem z uspehom prešla to pot
in jo lahko tudi drugim rejcem, pa tudi lastnikom lepih psic,
ki bi radi enkrat videli zrasti leglo lastnega psa brez vsega
potrebnega dela. Zelo priporočam. Obstojajo tudi mnoge pasme,
ki rade živijo v tropu in če to dopuščajo prostorske razmere,
je pač lepo doživetje, vzeti v hišo hčerko lastne psice in opazovati
njeno rast in razvoj. In potem psičko lahko posodite kakšnemu
rejcu za eno leglo. Ali pa ste medtem pridobili več prostora in
časa in se preizkusite sami s prijavo lastnega pesjaka.
ČLOVEŠKO GLEDANO ...
Seveda slišim že zdaj glasove: "Svojega psa oddati v najtežjem
času? Nikdar!", "Moj pes ne bo ostal pri nikomer!",
"Kaj bo, če rejec ne bo pazil na mojo psico?" K temu
lahko iz lastne izkušnje rečem: Seveda ni lahko psico ravno takrat
oddati, ko pričakuje mladiče, ker bo ravno v času brejosti potrebna
največ ljubezni. Smatram kot zadostno, če pride psica eden ali
dva tedna pred izračunanim terminom kotitve k najemniku in tam
ostane, dokler niso mladiči stari 6 do 7 dni. Če lastnik hoče
in je sicer miren, "normalen" človek, je gotovo lahko
tudi zraven pri kotitvi. Sama sem to že skusila, ni bilo problema.
Lastnik je mirno sedel poleg, pomagal, če je bilo treba, psica
je takoj dojela, da sme od mene pričakovati pomoč in naklonjenost.
IZ PASJE PERSPEKTIVE:
V mojem pesjaku se še ni zgodilo, da se kakšna psica ne bi dobro
počutila.
Z dojenjem in vzgojo mladičev je toliko zaposlena, da ji lastnik
sploh ne manjka. Nekega primera se še dobro spominjam: sin lastnika
neke najemne psice je prišel po svojem dopustu z vlaka takoj k
meni, da bi videl psico in naraščaj. Vzel je psico s seboj na
sprehod, šla je tudi pridno z njim, toda ko se je z njo vrnil,
je stekla takoj k meni in je ni bilo mogoče pripraviti do tega,
da bi odšla z njim. Njeno mesto je bilo sedaj pri njenih otrocih.
Vse ob svojem času! po nekaj tednih, ko sem jo pripeljala nazaj,
je šla v starem stanovanju takoj na svoj priljubljeni prostor,
kot da ni bila nikdar proč. Ta način vzreje, ki ga opisuje gospa
Marie-Luise Doppelreiter priporočam in ga svetujem vsem, ki imajo
težave s časom ali strah pred kotitvijo, da nam ne bi ostali najlepši
primerki zaradi neznanja ali strahu brez naslednikov.
Ker se tudi sama bavim s tem načinom vzreje, dobim za uspelo
paritev skočnino - pol cene vrednosti mladiča - po skotitvi psice.
Svojo skočno takso plačam K.Z.S. po pravilniku!
Za kotitev sprejemam samo psice iz moje vzreje, ki so parjene
z mojim plemenjakom. Psice moje vzreje se rade vračajo k meni.
Paritve so brez problemov, rade in mirno ostanejo do uspele paritve,
tudi ves teden, ko se potem vrnejo k svojemu lastniku. Čivava
- pasma je za vzrejo zelo težavna; da bi mogla vzrediti dve legli,
bi morala imeti vsaj pet psic istočasno z 1-2 mladiči, če seveda
ostanejo živi in to brez carskega reza. Psice se rade vračajo
s svojim leglom živih, lepih 1-2 mladičev k svojemu lastniku in
ponosno pokažejo, kaj imajo. Pri čivavah je nemogoče prikazati
vzrejno skupino, ker tri žive mladiče v enem leglu je skoraj nemogoče
imeti in vzrediti. Na ta način ima vzreditelj možnost prikazati
svojo skupino, svoje vzreje različnih pasjih mater (to velja za
problematične pasme majhne natalitete). Vidna je kvaliteta in
uspeh vzreje (športno in častno). Takšno vzrejo priporočam za
vse majhne "eksotične" pasme!
Takšen način vzreje sem prevzela, kot sem poprej že opisala,
od gospe sodnice - vzrediteljice Marie - Luise Doppelreiter.
Koper, 26. januarja 1995
Ibolya Godina
Vzrediteljica CHI
Mednarodna kinološka sodnica