Vprašanje:
Imam mešanko med labradorko in ? (staro malo več kot eno leto), ne vem natančno, saj smo jo lani marca prinesli iz zavetišča. Je pa drugače izrezana labradorka in nadvse prijazna, kot da bi jo imeli od majhnega. Je zelo ubogljiva in na sploh super. Na začetku je bila precej boječa, kar je po svoje razumljivo, saj ne vemo, kaj vse je prestajala. Stanje se je od takrat pa do danes dokaj lepo popravilo. Psička se je navadila na svoj novi dom in do pred kratkim skorajda ni bilo težav. Bile so tu in tam kakšne male fobije, a nič strašnega in hudo motečega.
Zadnja dva tedna, ko je potrebno ven iz pesjaka ali hiše na sprehod ali zadaj na vrt, postaja to največji problem. Ne vedno, saj gre včasih brez težav. Kakor jo "prime", bi lahko rekla. Včasih že samo pot do vrta za hišo skoraj da ni več mogoča. Gre nekaj metrov, nakar se ustavi, pogleda v zrak in konec, panika, ... brž steče, bodisi v svojo uto ali proti garaži v hišo. Le kaj vidi, čuti ta psička? To se dogaja tako podnevi kot ponoči. Skratka, boječe tava po dvorišču.
Poleti se je bala balonov, ki so preletavali nad našo hišo in tak strah razumem, ne razumem pa to, da jo je strah nečesa nevidnega. Jo skušam zamotiti z igro. Nekaj časa se zamoti, potem pa konec.
Ali pa je potrebno na sprehod. Iz dvorišča noče na cesto, se uleže na dovoz in sploh noče naprej. Ji moram sprednje tačke dvigniti, jo tako rahlo povlečt. Potem, ko sva na cesti, pa gre sama naprej brez težav, kot da se ni nič zgodilo. Ne boji se avtomobilov ali česa podobnega.

Odgovor:
Očitno je v njej še vedno asociacija na dogodek, ob katerem se je ustrašila. Zaradi tega pogleda, če ni spet kaj "nevarnega" blizu. Ne pomilujte je, bodite odločni in ji s svojim vedenjem pokažite, da se nima česa bati. Lahko jo sicer zamotite z igračo ali čim drugim, toda ob tem bodite zahtevni in uveljavite svojo voljo.

Odgovarja: Martin Simončič