Vprašanje:
Imamo psa mešančka. Je komaj kaj večji od metuljčka. Star je približno 7 mesecev. Dobili smo ga od sosedov, naš starejši pes pa je oče. Težava pa je naslednja. Psičku so pred kratkim povozili mamo. Od takrat vedno teče za motorji in kolesarji. To je nevarno. če pa je privezan, pa laja, kar je moteče za sosede. Radi bi ga odvadili tekanja za vozili. Pa ne vemo kako. Proti lajanju smo slišali za več t.i. ovratnic proti lajanju. So učinkovite? Kakšna naj bo? Obstaja tudi kakšna druga metoda? Dopoldan je pes sam.
Jasmina

Odgovor:
Psa imejte vedno pod nadzorom, ne puščajte ga samega pred hišo. S tem mu boste onemogočili tekanje za motoristi in kolesarji. Na sprehode ga vsaj ob cestah vodite na povodcu, istočasno ga z ustrezno prepovedjo in fizičnim vplivom (zadržite povodec ob sebi) zaustavite, ko bo hotel preganjati mimo vozeče. Trajalo bo dolgo, nič se ne da storiti na hitro. Vztrajajte in ga učite, kaj sme in kaj ne sme. Za vaš primer ovratnice proti lajanju ne priporočam.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam mešanko med labradorko in ? (staro malo več kot eno leto), ne vem natančno, saj smo jo lani marca prinesli iz zavetišča. Je pa drugače izrezana labradorka in nadvse prijazna, kot da bi jo imeli od majhnega. Je zelo ubogljiva in na sploh super. Na začetku je bila precej boječa, kar je po svoje razumljivo, saj ne vemo, kaj vse je prestajala. Stanje se je od takrat pa do danes dokaj lepo popravilo. Psička se je navadila na svoj novi dom in do pred kratkim skorajda ni bilo težav. Bile so tu in tam kakšne male fobije, a nič strašnega in hudo motečega.
Zadnja dva tedna, ko je potrebno ven iz pesjaka ali hiše na sprehod ali zadaj na vrt, postaja to največji problem. Ne vedno, saj gre včasih brez težav. Kakor jo "prime", bi lahko rekla. Včasih že samo pot do vrta za hišo skoraj da ni več mogoča. Gre nekaj metrov, nakar se ustavi, pogleda v zrak in konec, panika, ... brž steče, bodisi v svojo uto ali proti garaži v hišo. Le kaj vidi, čuti ta psička? To se dogaja tako podnevi kot ponoči. Skratka, boječe tava po dvorišču.
Poleti se je bala balonov, ki so preletavali nad našo hišo in tak strah razumem, ne razumem pa to, da jo je strah nečesa nevidnega. Jo skušam zamotiti z igro. Nekaj časa se zamoti, potem pa konec.
Ali pa je potrebno na sprehod. Iz dvorišča noče na cesto, se uleže na dovoz in sploh noče naprej. Ji moram sprednje tačke dvigniti, jo tako rahlo povlečt. Potem, ko sva na cesti, pa gre sama naprej brez težav, kot da se ni nič zgodilo. Ne boji se avtomobilov ali česa podobnega.

Odgovor:
Očitno je v njej še vedno asociacija na dogodek, ob katerem se je ustrašila. Zaradi tega pogleda, če ni spet kaj "nevarnega" blizu. Ne pomilujte je, bodite odločni in ji s svojim vedenjem pokažite, da se nima česa bati. Lahko jo sicer zamotite z igračo ali čim drugim, toda ob tem bodite zahtevni in uveljavite svojo voljo.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam en problem, ki me zelo moti. Imam psa mešančka med zlatim prinašalcem in nemškim ovčarjem, ki je star 6 mesecev. Vedno, ko greva s sprehoda, mi proti koncu poti začne vleči povodec, skače za njim, ga drži v ustih in na koncu moram jaz njega ''vleči'' do doma. Prav tako pa v pesjaku grize svojo kočo? Zakaj? Kaj lahko storim, da moj pes tega ne bo počel, ali je to normalno za še mladega psa?

Odgovor:
Naučite ga, kaj pomeni beseda "ne" ali "ne smeš", potem pa prepoved uporabite. Lahko pa njegovo pozornost s povodca preusmerite na igračo, s katero ga zamotite in preprečite vlečenje in grizenje povodca. Uveljavite svojo voljo in ne čakajte, da bo vedenje samo po sebi prešlo. V pesjaku mu pustite "pametno" igračo, s katero se bo ukvarjal. Kong, katerega napolnite s hrano, je idealna rešitev. Mesto, kjer grize les v koči, zaščitite s trdo prevleko.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Doma imam 13 letnega nemškega ovčarja (brez rodovnika), kupiti pa nameravam psičko, rodovniško nemško ovčarko, staro 2 meseca. Ali je bolje, da psa vodim na sprehode ločeno ali skupaj, naj jih imam skupaj na terasi, ali naj bosta ločena (eden na terasi, drug v pesjaku)? Malo se bojim, da ne bi prišlo do kakšne neprijetnosti oz. ljubosumja s strani starejšega psa, čeprav moram poudariti, da je bil pes vsa ta leta zelo miren in se je lepo vedel ob vsaki priložnosti, navajen je na srečanja z drugimi (odraslimi) psi, z odraslimi ljudmi, otroci... skratka, nikoli mi ni povzročal težav. Ali menite, da je psička še premajhna, da bi noči preživljala zunaj?

Odgovor:
Brez skrbi sta lahko skupaj, tudi v pesjaku, vendar naj imata vsak svojo hiško za spanje. Normalni odrasli psi mladiče, še posebno nasprotnega spola, lepo sprejmejo. če je starejši pes lepo vzgojen in ubogljiv, bo na psičko prenesel tudi del tega vedenja. Zato ju tudi na sprehode lahko vodite skupaj. Starejšemu bo mlajša popestrila dni, psički pa bo tudi lažje prebroditi spremembo okolja. Prvi stik med njima naj bo na nevtralnem terenu, izven območja starejšega psa. Tam ju spoznajte, potem pa odidete skupaj domov.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Z vašim nasvetom pri vprašanju glede lajanja in slaloma ste mi zelo pomagali. Psička sedaj normalno sprejema tujce, ki pridejo k hiši. Sedaj pa se je pojavil nov problem. Sama jo doma šolam za agility (le amatersko), učim pa jo tudi številne trike. Ampak, kar naenkrat njena pozornost pade. Zanima me, koliko treninga na dan lahko ima, da bo še vedno pozorna. Zanima pa me tudi, kako visoke ovire lahko preskakuje, da ne bi imela kasnejših posledic glede sklepov, kosti ipd. Imam pa še en problem glede soseda. Ta me obtožuje, da za svojo psičko ne skrbim dobro. Psičko redno češem, jo kopam, se z njo igram, ima hrano, vodo, jo treniram, vodim na sprehod, ima svoj pesjak, ki je velik za 5 pasjih utic (velikih), čez dan teka po vrtu... Res pa je, da smo s sosedom skregani. če za njo res ne skrbim pravilno (sodeč po opisu) mi prosim povejte, saj ne želim, da bi moja psička trpela.

Odgovor:
Prvo pravilo pri učenju ali ponavljanju naučenega je delati časovno kratko, vendar intenzivno in pravilno ter večkrat dnevno. Na primer: eno vajo ponovite največ trikrat zaporedoma, potem sledi igra, sprostitev, nato pa preidete na drugo vajo. če psička že prvič vajo izvede pravilno in hitro, je tisti dan ne ponavljate več ali pa šele čez nekaj ur. Trening je bolje opraviti 5-krat dnevno po 5 minut, kot enkrat delati neprekinjeno pol ure. Lahko sicer delate tudi pol ure skupaj, vendar mora biti v tem času več prekinitev za igro in sprostitev. Psičko najbolje poznate vi, opazujte jo in prekinite delo, ko bo najbolj uživala. S tem se izognete padcu zanimanja in nepozornosti. Glede višine ovir povprašajte agilitaše, ker ne vem, koliko je vaša psička visoka. Vsekakor morajo biti prilagojene njeni višini. Na soseda se ne ozirajte, če ste prepričani, da ji nudite vse, kar potrebuje. Iz opisanega lahko sklepam, da se z njo ukvarjate in skrbite za njene potrebe.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam nemšega ovčarja delovne linije, ki je dokaj poslušen in z njim nimam težav. Pes je pogosto na vrtu, ki si ga delimo z mojimi starši. Sedaj so se starši odločili kupiti psa in sicer labradorca. Le ta je sedaj tu, star 2 meseca, zaenkrat še zaprt v hiši. Jaz pa potrebujem nasvet kdaj in kako naj našega "pošastkota" soočimo z mladičem, tako da bo prav za oba in za vse.

Odgovor:
Normalen odrasel pes se do mladiča ne bo vedel agresivno. Kako bo kasneje, ko bo labradorec odrasel, pa se bosta zmenila med sabo. Najbolje je, da ločeno odpeljete vsak svojega psa nekam na nevtralen teren, kjer se srečate in ju spustite. Dogajanje nadzorujte, po uri ali dveh pa se vrnite domov, kjer naj se spet vidita ob vhodu, skozi katerega greste skupaj. Na vrtu naj bosta še nekaj časa oba pod vašim nadzorom. Od prvih reakcij bo marsikaj odvisno tudi v bodoče. Upam, da imate toliko znanja, da boste dobre ali slabe znake prepoznali.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Z mojo psičko sva bili v šoli za mladičke in zdaj obiskujeva tečaj agility. Je zelo živahna in hitra, ampak jo vedno zanima vse drugo kot jaz. Doma je precej motivirana, ampak ko zagleda kakega psa, mačko, se dela, kot da ne obstajam. Pozornost sem hotela pridobiti z raznimi igračami, priboljški, a ima vedno raje kaj drugega. Probala sem že, da sem jaz bolj živahna in poleg cvilim, žvižgam, skačem, ampak ne gre in ne gre. Psička ima voljo do dela, doma vadiva slalom, preskakujeva manjše ovire, cik-cak, sedi, poleg, sem, ampak vse z daljšo vrvico, ker enostavno jo vse okoli nje bolj zanima. Zelo bi bila vesela, če bi mi še vi dali kakšen nasvet, ker sem že skoraj obupala. Kako naj pridobim pozornost psa na sebe?

Odgovor:
Pridobivanja pozornosti bi se morali naučiti že v mali šoli, vsekakor pa vam morajo pomagati inštruktorji pri agilityju, ki vaju najbolj poznajo. S svojimi napotki se ne morem vmešavati v delo in načine učenja drugih. Najprej morate ugotoviti, kje ali kdo je vzrok, da psička ob drugih živalih ni motivirana za delo in osredotočena na vas. če ste v mali šoli pse pustili, da se dlje časa igrajo med sabo, potem težave izvirajo od tam. V tem primeru bo treba začeti od začetka, graditi medsebojno navezanost in vašo avtoriteto. Pri tem pa vam lahko pomagajo samo inštruktorji v vaši pasji šoli, saj je to delo na dolgi rok. čez noč ni in ne bo nič.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam 4 leta staro psičko, ki vedno, ko kdo pride, začne lajati in cviliti. če jo želimo zapreti v pesjak, začne renčati na nas. Zanima pa me tudi, kako jo naučiti slaloma.
Pia

Odgovor:
Težko napišem, zakaj laja in civili, kajti vzrokov je lahko več. Morda laja zaradi veselega pričakovanja, morda je razburjena zaradi prišleka, morda vas opozarja na prihod nekoga, morda pa prišleka opozarja, da je tam ona gospodar. Največja napaka je, da jo zapirate v pesjak. To dejanje poveže s prihodom obiskovalcev, zato jih verjetno dojema kot grožnjo njenemu svobodnemu gibanju. Naslednjič, ko bo kdo prišel, ga skupaj z njo sprejmite. če pa laja in prišleku grozi, bodo potrebni drugačni ukrepi. Premalo podatkov ste napisali za bolj natančen odgovor. Z agilityjem se ne ukvarjam, zato o učenju slaloma povprašajte agilitaše, tudi na forumu jih je nekaj.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Naš 4-mesečni nemški ovčar se strašno boji vožnje z avtom. Napako smo verjetno naredili, ko smo ga šli kupit in smo ga potem dali kar v prtljažnik, ko smo ga peljali domov in ga nismo imeli kje bliže nam. Vsaj mislimo, da nam je to zameril. Bi ga pa vseeno radi navadili vožnje z avtom, saj se nam čez mesec dni začne mala šola in ga bo treba takrat kar pogosto voziti z avtom, pa tudi sicer bi ga radi peljali tudi kam okrog. Prosim za kakšnen nasvet, kako ga spraviti v avto in da se potem pri vožnji ne bi tako bal - zdaj nam skoraj vsakič, ko se vozi bruha, če ni drugega pa samo slino...

Odgovor:
Priporočam vam, da ga ne vozite zaprtega v prtljažnem prostoru, kajti mnogi psi tak način slabo prenašajo. Kupite varnostno oprsnico in ga vozite na zadnjih sedežih, da bo lahko videl skozi okno. Na vožnjo ga že doma navajajte postopno, vsak dan nekaj minut. Nadaljnjo pomoč in navodila boste dobili v pasji šoli. Posvetujte se tudi z veterinarjem glede tablet proti slabosti.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Pred nekaj dnevi sem iz zavetišča posvojila pribl. 1 leto staro labradorko. Je zelo prijazna, igriva, crkljiva, ko jo pokličeš, že priteče k tebi, skratka nič agresivna ali kaj podobnega. Problem pa se pojavi, ko ji nadenem ovratnico, povodec in se odpraviva na sprehod. Na cesti se kar uleže in noče naprej (izgleda prestrašeno). Veliko jo božam in hvalim, naredi morda par korakov, potem pa zopet na tla in tako tudi ostane. Potem nobena pohvala ne pomaga več. Medtem, ko sprehodi po travnikih, ipd. ne povzročajo težav. Videti je, da ne zna hoditi lepo s povodcem (ona bi kar levo in desno).
Svetujte mi, prosim, kako naj ji pomagam pregnati morebitni strah, ki ga ima.

Odgovor:
Psička je pri vas komaj nekaj dni. Potrebuje čas, da se navadi na novo okolje in na nove dražljaje. V prvem mesecu ne pričakujte preveč od nje, čeprav jo morate navajati na svoj dnevni ritem in na vaš način življenja. Doma ji ovratnice ne snemajte, pustite, da jo nosi. Na sprehod poskusite iti po drugi poti kot sedaj. Škoda, ker niste napisali, če je cesta zelo prometna. V tem primeru jo morate na avtomobile in hrup privajati počasi. če je ob cesti trava, jo vodite tako, da ne bo hodila po asfaltu. Poiščite nek motiv (morda igračo ali hrano), ki bo prevladal nad njenim strahom. S predmetom ali hrano jo v prvih nekaj dneh prepričajte, da je v vaši družbi prijetno in varno tudi ob cesti.

Odgovarja: Martin Simončič