Avtorica in foto: Ibolya Godina
Vzrediteljica CHI
Mednarodna kinološka sodnica
Objava na mojpes.netu: 28.10.2008
Vsi materiali so avtorsko zaščiteni, vsakršno
kopiranje je prepovedano.
Moj nasvet bodočim novim rejcem
NIHČE PRI TEM NE BO OBOGATEL! Nikar si ne obetajte lahkega zaslužka!
Pred kratkim je neka moja površna znanka s sijočim nasmehom obelodanila,
da namerava sedaj tudi ona vzgajati in vzrejati žlahtne pse. Končno
bi mogla mirno porabiti manjši dodatni zaslužek.
Resnična vzreja žlahtnih psov je možna zaenkrat le z investicijami.
Iz nič ni nič! Vsak, ki misli obogateti z vzrejo psov, je na krivi
poti. Lahko recemo, da prvih deset let neprekinjene vzreje služi
samo razvoju le-te. V tem času je potrebna precejšnja močna vzdržljivost
in vsestranska vztrajnost kakor tudi pripravljenost na ekstremno
visoke investicije, ne le finančne. Predvsem si mora biti novi
rejec na jasnem, kaj počne. Nujno potrebuje izkušenj, ki si jih
mora sam pridobiti! Pred očmi mora imeti trden cilj in ga mora
zasledovati pod vsemi pogoji. Mora znati prenesti odnosno preboleti
vse udarce in neuspehe, mora biti pripravljen na uk, saj se ve,
da vsaka šola nekaj stane.
Vendar se na žalost vsem novim rejcem zelo mudi. So ravnokar
malo "povohali" in so že pojedli z veliko žlico vso
modrost. Redkokdaj so dovzetni za nasvete izkušenih rejcev, ker
hočejo drugim "dokazati". Vsi delajo iste napake: jemljejo
sami sebe preveč važno, nimajo potrpljenja in so redkokdaj pripravljeni
pridobiti si osnovno strokovno znanje. To zadnje tudi ni, priznano,
mogoče mimogrede pridobiti s prečitanjem nekaterih knjig in obiskom
vzrejnih razstav, in tu je predvsem napoti nepotrpežtjivost in
naravno samoprecenjevanje začetnika, ki tako nerad prizna, da
se mora še veliko učiti.
In tako se vse prične z nakupom napačne psice. Tu igra ponavadi
slučaj merodajno vlogo. Tudi v redkih slučajih zavestno nabavljena
"plemenska" psica je zaradi naglice in manjkajoče izkušnje
novega rejca mnogokrat le nek srednjevrsten primerek, s katerim
se potem osnuje rodovniška vzreja.
Ch. Lopez Šalarski
Sentimentalnost "tudi jaz si želim enkrat srčkanih mladičkov"
je slab svetovalec, kot tudi nevednost in varčnost. Plemenska
psica je jedro (osnovni fond) in velja, da sme biti res najboljše
komaj dovolj dobro. Spoznati "najboljše" pa zopet zahteva
precejšnje izkušnje, ki jih novi rejec malokdaj ima odnosno jih
pravzaprav sploh ne more imeti. Na mestu bi bila poprejšnja natančna
informacija. Začetnik si naj ogleda vse možne vzrejne linije,
naj obišče mnoge razstave ali vzrejne preglede, naj se bavi z
raziskavo prednikov (genealogijo), naj pregleda odnosno preišče
razne vzreje in si oskrbi možno velik pregled populacije. Toda
kdo ima za to še potrpljenje, če ga vzrediteljska strast že srbi
pod nohti?
Idealno bi bilo, če bi novi rejec brez psa stal na sceni že nekaj
let in se učil, posrkal vse informacije, si sam nastavil kartoteko,
zbiral fotografije in rodovnike ter jih proučeval in šele nato
kupil plemensko psico iz kakšne kvalitetno izredno visokostoječe
zdrave linije. Renominirani rejec bo vedno tudi dobro informiranemu
rejcu-začetniku rad prodal primerno psico, če bo videl, da misli
začetnik čisto zares.
Hitri in najpametnejši, ki bi najraje že jutri na veliko vzrejali
in pravzaprav ne vedo veliko o pasmah, razen mogoče imena, niso
dobrodošle stranke. Ti se bodo morali zadovoljiti s psi druge
ali tretje izbire, ker jim seriozni rejec ne bo prodal plemenske
psice.
Kvaliteta psice je odločilna za ustanovitev odgovorne vzreje.
Ima seveda svojo ceno in je ni dobiti izpod 1.000,00 DEM. Novinec
začetnik pa mora biti tudi prepričan, da je psica dragocena in
primerna za vzrejo. Če si kupi drugorazredno psico, lahko prihrani
pri nabavni ceni, bo pa moral pozneje dodatno doplačati. Samo
psica najboljše kvalitete "šteje" za bodočnost. Dobra
narava, zdravje, poreklo in seveda pasma so brezpogojne zahteve
od psice, ki bi naj pozneje šla v vzrejo.
Začetniki ne smejo zapasti prevari, da sedijo kupci mladičev
kar v skupinah pred vrati. Četudi za katero pasmo obstoja primerno
povpraševanje, ostane začetniku malo interesentov, ker se kupuje
tam, kjer se že sigurno ve, kaj se dobi. Samo če pozneje "pridelani"
mladiči predstavljajo nekaj izrednega, bodo našli dobre odjemalce.
Zato se priporoča že v začetku investirati in ponovno investirati.
Preden ima psica svoje prvo leglo, je lastnik že ob precejšen
kupček denarja. Dokler se resna vzreja vsaj približno ne amortizira,
mine nekaj let, pod pogojem, da je rejcu uspelo vzrediti izvanredno
in zdravo kvaliteto.
Če bo pričel vzrejo s pomanjkljivim "materialom",
ga bodo stroški požrli, preden bo ustvaril en stotin "dobička".
Če pustimo ob strani stroške veterinarja, se prične enostavna
računica z nabavo potrebnih vzrejnih spričeval, katere potrebuje
vsaka psica, da je pripuščenka vzreji. Če nekdo nabavi kvalitetno
visoko stoječo ampak "drago" psico n.pr. za 2.000.00
DEM in jo dvakrat pokaže na razstavi, prejme skoraj avtomatsko
potrebno vrednostno oceno. Če so potrebne dodatne preiskave ali
ocene za pripustitev (različno pri vsakem pasemskem klubu), bi
imel rejec s stroškom okrog 2.500,00 DEM svojo psico vzrejno "pripravljeno".
Če pa nekdo kupi psico srednje vrednosti, ki manj stane, bo potreboval
mnogo več zagona, da bi izpolnil vzrejne predpogoje. Mora potovati
z njo po okolišu in jo razstavljati. Stroški bodo daleč presegli
prihranek pri nabavni ceni in kar se ne sme pozabiti, je in ostane
to psica manj dobre kvalitete. Še z najboljšim plemenjakom lahko
v vzreji priredi samo to, kar sama predstavlja.
Ne moremo vzrediti labodov iz gosi!
Vzrejanje pomeni tudi mišljenje v generaciji. Nikdar ni mogoče
doseči vsega naenkrat in preveč vnet novinec hoče vedno preveč
naenkrat. Kako so važne investicije na začetku, pri čemer ni mišljen
samo materialni vložek, bo rejec kmalu dognal, ko bodo rojeni
njegovi prvi pasji mladički. Če ima to veliko srečo, da bo lahko
svoje mladičke tudi prodal, kar se ne zgodi vsakokrat, lahko samo
upa, da so vsi zdravi in se dobro razvijajo. Vsaka pomanjkljivost
se bo rejcu dolgo otepala, posebno če je šele na začetku vzrejanja
in je sam nesiguren. Hitro se govori o tem, kaj se je vse "zgodilo".
Iz ene same napake bo hitro en "vedno" in novi rejec
si pridobi kaj hitro pečat načelne pomanjkljivosti v tem ali onem
oziru.
Pretečejo leta, da se takšnega madeža lahko znebi. V tem času
bo svoje mladičke veliko težje oddal, četudi je "napaka"
že zdavnaj odpravljena ali če je bila le kanček resnična. Zaradi
tega so prva legla posebno rizična in posebno važna. Samo, če
so mladiči "brezhibni", je lahko prihodnost ugodna.
Če je novi rejec veliko oviro prvih dveh do treh legel preživel,
pride velika preizkušnja. Šele v drugi generaciji njegovih psov
se pokaže, če obvlada svoje rokodelstvo. Lahko je možno, da kvaliteta
njegovih psov naenkrat ne doseže niti tiste izhodiščne živali.
Neuspehe je zopet treba preboleti, lahko se pa tudi ugotovi, da
bo le treba najti novo "boljšo" plemensko psico, da
se je rejec zmotil in da je sedaj ravno tako daleč, kot je bil
na začetku.
Mora ponovno premisliti, svoje izkušnje ponovno prevrednotiti,
novo planirati in pričeti od začetka. Vse to stane čas, moc, živce
in seveda tudi kup denarja.
Obstaja le ena pot k uspehu: vedno samo najboljše je ravno dovolj
dobro. Kdor izbere povprečnost, konča kmalu v slepi ulici. Kdor
dela kompromise in znižuje zahteve, ker hoče tukaj štediti, štedi
na nepravem koncu. Potrpljenje je važna krepost (odlika) in vzdržljivost
ter vztrajnost. Kdor je mnenja, da je vzreja donosna postranska
zaposlitev, se pošteno moti. Kdor hoče "na hitro" prislužiti
nekaj mark, naj si poišče kakšno drugačno zaposlitev. Ravno vzreja
psov je vse drugo kot primerna za to, da prinese dobiček rejcu.
Le takrat, če pokrivanje, brejost, porod in vzgoja mladičkov poteka
brez problemov. Dobro premislite!
Vaša Ibolya Godina, preko 25 let vzrediteljica čivav in pekinških
malih družnih psov.
Ibolya Godina
Vzrediteljica CHI
Mednarodna kinološka sodnica
Jana. Vse pravice pridržane.